Inštitut Jožef Stefan - Osmerica raziskovalcev Instituta Jozef Stefan je pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića odkrila povsem novo zvrst snovi, v kateri so elektroni zaradi osvetljevanja z laserjem ukleščeni v nekakšnem kvantnem zastoju. Pojav so odkrili med poskusnim ustvarjanjem novih oblik kvantnih materialov v močno neravnovesnih razmerah v kristalu tantalovega disulfida. Pri tem so s kratkimi laserskimi pulzi ustvarili gosto amorfno elektronsko snov, v kateri se zaradi medsebojnih interakcij in hitrega zgoščanja elektroni med sabo zagozdijo. In to na kvantno nepredvidljiv način, saj poleg zagozdenih v...

PhysOrg.com - Iz trkalnika Fermilab v bližini Chicaga so včeraj sporočili, da so odkrili nov nevtralni delec, ki se imenuje Ξ_b⁰. Sestavljen je iz treh kvarkov okusov čudnost (s), dol (d) in gor (u). Ker imata prva dva naboj -1/3e₀, zadnji pa naboj +2/3e₀, je novi delec nevtralen. Njegov obstoj je standardni model napovedal, a ga doslej niso uspeli opaziti ali pripraviti.

Novi delec je član družine barionov. Gre za delce, ki so sestavljeni iz treh kvarkov in med katere prištevamo tudi običajna proton in nevtron. Skupaj z mezoni, katere sestavljata kvark in antikvark, sodijo v skupino hadronov. Barion Ξ_b0 sodi v skupino spodnjih barionov, ki imajo velike mase in so izjemno nestabilni, zato jih je težko pripraviti. Sicer so vsi hadroni,...

New Scientist - Profesor Donald G. Fleming z University of British Columbia v Vancouvru je s sodelavci pripravil posebno eksotično vrsto helija, ki se kemijsko obnaša kakor vodik, o čemer so poročali v članku Kinetic Isotope Effects for the Reactions of Muonic Helium and Muonium with H₂, ki je izšel v reviji Science.

Navaden vodik sestoji iz protona, ki sestavlja jedro, in elektrona, ki kroži okrog jedra. Težja izotopa devterij in tritij imata v jedru še en oziroma dva nevtrona, zaradi česar sta dvakrat oziroma trikrat težja od lahkega vodika. V kemiji je razlika med izotopi praktično nezaznavna, edina opazna razlika je kinetični izotopski efekt. Ta se kaže kot različna hitrost reakcij, manjša kislost devteriranih spojin, spremenjena jakost vodikove vezi itn.

V ciklotronu TRIUMF v Vancouvru so v...

Nature - Raziskovalna ekipa, ki jo vodita John Morton iz Oxforda in Kohei Itoh z Univerze Keio v novi številki revije Nature poroča o odkritju (članek), ki je še en korak na poti h kvantnim računalnikom. Ti za delovanje potrebujejo kvantno prepletene delce, ki so enota kvantne informacije oziroma kubiti, katerih proizvodnja v večjem obsegu in kratka življenjska doba sta za zdaj glavni prepreki v razvoju.

Znanstveniki so v opisanem eksperimentu izotopsko zelo čist kristala silicija, ki je bil dopiran s fosforjem,...

Nature - V zadnji številki revije Nature je objavljen članek, v katerem avtorji utemeljujejo, da je proton v resnici nekoliko manjši od mere, ki smo ji slepo verjeli dolgo časa. Razlika je minimalna, porekli boste infinitezimalno majhna, in znaša 3 10^-17 m, a ne nepomembna. Ingo Sick z Univerze v Baslu pravi, da gre za "pomembno neskladje", ki poskuša nove podatke povezati s štirimi desetletji predhodnih meritev, in dodaja, "da je nekaj nekje resnično močno narobe".

Protoni so med najpogostejšimi fizikalnimi delci, saj ima čisto vsak atom vsaj enega v svojem jedru, a njihova notranja zgradba še ni popolnoma pojasnjena. Vemo, da niso osnovni delci, saj sestojijo iz dveh kvarkov gor in enega kvarka dol, zato imajo celokupni naboj...

Slashdot - CERN je še vedno na (celo)letnem remontu, medtem pa na drugi strani Atlantika v Fermilabu pospešeno delajo. Odkrili so še en čuden delec, in sicer barion Ω_b. Ta dvojno čuden delec, ki sestoji iz dveh kvarkov čudnost in enega kvarka dno (s,s,b), je eksotični sorodnik protona (ta sestoji iz dveh kvarkov gor in enega dol) in ima šestkrat večjo maso. Njegovo odkritje in umestitev na "peridoni sistem barionov" sta pomembni, ker krepita zaupanje fizikov v razlago snovi, ki jo nudi standardni model. Hkrati pa se rezultati tega eksperimenta ne skladajo z leta 2008 objavljenimi podatki preizkusa DZero.

V trkalniku delcev Tevatron so zaleteli skupaj več kot 1000 bilijonov protonov in antiprotonov, našteli pa so 16 primerov, ko so nastali delci nosili za barione Ω_b značilen podpis. Ta v svojem življenju prepotuje delček milimetra, nato pa v bilijoninki sekunde razpade v lažje delce (točen razpolovni čas je 1,13+0,53-0,40 bilijoninke sekunde). Njegova masa je približno 6000 MeV/c². Klik!...

Slo-Tech - Raziskovalci laboratorija Brookheven National Laboratory, ZDA, v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, so uspeli ustvariti vodne nanožice (water wires), velike manj kot nanometer. Ustvarili so jih s pomočjo visokega pritiska znotraj določenih kristalov. Poleg tega jim je uspela tudi določena stopnja manipulacije s temi žicami.

Podobne strukture najdemo v celičnih membranah. Te strukture so odgovorne za transport protonov preko membrane. To je nujen člen v verigi procesov, s katerimi celica proizvaja potrebno energijo.

Takšne vodne nanožice so odličen prevodnik protonov in so zato potencialno uporabne za proizvodnjo novih tipov gorivnih celic oziroma vseh naprav, ki uporabljajo transport protonov za njihovo delovanje.

Vir: Laboratory news

Space - Vodja ruskega državnega podjetja RKK Energiya Nikolai Sevastyanov je v oviru seminarja o raziskovanju vesolja dejal, da razmišljajo o načrtih za vzpostavitev stalne baze na Luni do leta 2015. Izjava bi naj bila bolj poskus za pridobitev državnih sredstev kot pa predstavitev konkretnega akcijskega načrta. Sredstva bi porabili tako za gradnjo oporišča, kot tudi za razvoj vesoljskih plovil naslednje generacije.

Glavni cilj ruskega podjetja, ki je med drugim proizvajalec vesoljskih plovil Soyuz in Progress, je gradnja lunarnega oporišča, ki bi služil predvsem za rudarjenje oziroma pridobivanje helijevega izotopa helija-3. Helij-3 je lahek neradioaktivni izotop helija in je trenutno...

Space - Da, znanstveno-fantastične zgodbe tipa Vojne zvezd ali Zvezdnih stez se bodo lahko kaj kmalu uresničile, vsaj kar se tiče energetskih ščitov, ki varujejo enormna vesoljska plovila pred raznimi laserskimi izstrelki, meteoriti in podobnimi vesoljsko pogojenimi letečimi predmeti.

Nasa namreč pospešeno razvija več vrst varovalnih ščitov za njihove vesoljske ladje in posadko, ki bodo človeška življenja in občutljive inštrumente varovala pred kozmičnim sevanjem, zadetki majhnih delcev v vesolju in morda celo pred napadom pobesnelih "Marsovcev".Plovila bodo v prihodnosti verjetno lahko ščitila elektromagnetna sevanja, oziroma elektrostatični izviri, ki bodo odbijali tiste elektrone ter protone, ki bi sicer brez ovir prileteli naravnost v...

Slashdot - Dolgo časa -- desetletja -- se je nekako predpostavljalo, da so nevtroni in protoni -- sestavljeni iz po treh kvarkov -- okrogli, sferični.

Toda po najnovejših raziskavah to niso kroglice, pač pa elipsoidom podobne žogice. Link.