»

Z laserjem smo prvič preusmerili strelo

vir: Nature
Nature - Skupina evropskih strokovnjakov je v švicarskih Alpah izvedla eksperiment, pri katerem so prvič potrjeno uspeli delno usmeriti strelo z močnim pulznim laserjem.

Strele, ki ob nevihtah presekajo nebo, so še vedno razmeroma velika tegoba, ki po svetu na leto povzroči več deset tisoč smrti in dosti materialne škode. Naši načini boja proti njim so arhaični, saj so strelovodi preproste ozemljene kovinske palice, s katerimi skušamo strele prestreči, da ne bi zadele česa pomembnejšega, kot so ljudje in objekti. Zato je omejen predvsem njihov doseg. Obstaja sicer še nekaj alternativ, kot so ozemljeni kabli, ki jih v višave ponese raketa, toda takšni načini niso dovolj praktični za množično rabo. Že skoraj pol stoletja je stara tudi ideja, da bi strelo skušali na nek način usmerjati z laserjem, toda poskusi doslej niso obrodili sadov. Očitno pa je vendarle napočil čas tudi za to, vzrok pa je napredek v tehnologiji laserjev, ki je prinesel zelo močne pulzne naprave.

Laser ima potencial za...

21 komentarjev

Umrl je Freeman Dyson

Slo-Tech - Potem, ko je minulo sredo nesrečno padel po stopnicah na Univerzi Princeton, kjer je kot raziskovalec delal šestdeset let, je britanski znanstvenik Freeman Dyson včeraj umrl bolnišnici. Bil je matematik, fizik in avtor številnih del s teh področij, kariero pa je začel med drugo svetovno vojno kot statistični analitik v poveljstvu zračnih sil, kjer je s pomočjo matematike skušal zavezniška bombardiranja Nemčije napraviti učinkovitejša.

Leta 1948 je med potovanjem za avtobusom po ZDA razrešil eno od ugank kvantne elektrodinamike pri interakciji elektronov in fotonov; ugotovil je, da sta pristopa Richarda Feynmana in drugih dveh fizikov, Juliana Schwingerja in Sin-Itiro Tomonaga pravzaprav matematično enaka, šlo je za drugačna načina opisovanja iste stvari. Trojica je pozneje dobila Nobelovo nagrado, sam pa se je moral zadovoljiti z Heinemannovo nagrado, ki je po ugledu v fiziki neuradno na drugem mestu za Nobelovo.

Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal z jedrskimi poskusi, med...

6 komentarjev

Laser praznuje 50 let

Bellovi znanstveniki sestavljajo laser, 1960

CNet - Laser je eden izumov, ki smo jih tako zelo vzeli za svoje, da smo celo besedo, ki je bila izvirno kratica za ojačitev svetlobe s stimulirano emisijo sevanja (angl. light amplification by stimulated emission of radiation), podomačili. Pred natanko 50 leti, 16. maja 1960, je Theodore Maiman prikazal delovanje prvega funkcionalnega laserja v Hughes Research Laboratories, ki je deloval pulzno. Do zanesljivih naprav je preteklo še nadaljnjih dvajset let.

Temelje za laserje je postavil Albert Einsten s člankom O kvantni teoriji sevanja (nem. Zur Quantentheorie der Strahlung leta 1917, v katerem je pojasnil Planckov zakon, s katerim je napovedal maser ali ojačitev mikrovalov s stimulirano...

18 komentarjev

Razvit laser za prestrezanje raket

Los Angeles Times - Pentagon je ta teden izvedel preizkus tehnologije, ki se zdi kakor iz Vojne zvezd. Na predelani Boeing 747 so namestili ogromen laser, ki je prestregel in uničil balistično raketo Scud med letom. Letalo je raketi sledilo s toplotnimi senzorji in nato s kemičnim laserjem, ki je preluknjal ohišje rakete, ki je zaradi tega razpadla na dva dela in padla v ocean. Po neuradnih informacijah naj bi bilo letalo med poizkusom od rakete oddaljeno 100 do 200 kilometrov. Uro pozneje so uspeli na enak način uničiti še drugi tesni izstrelek, ne da bi boeing moral pristati in dotočiti gorivo. V Pentagonu so sicer dejali, da so prvi tovrstni test izpeljali že 3. februarja, a javnosti niso obvestili.

Drugi del preizkusa, kjer so poizkušali sestreliti...

73 komentarjev

Tisočkrat natančnejše ure

Profesor Gill s svojo ekipo

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...

47 komentarjev

Fuzijska elektrarna v Evropi?

vir: BBC
BBC - Najprej samo nekaj osnov o fuziji in fisiji. Na pogled zelo podobna izraza, ki pa sta si fizikalno povsem različna. Fisija ("fission"), oziroma cepitev po slovensko, je razpadanje atomskih jeder. Ta proces se dogaja v nuklearnih elektrarnah in ima kot produkt reakcije veliko močno radioaktivnih elementov z razmeroma dolgo razpolovno dobo in še nekaj dodatnih snovi kot so nevtroni in podobno. Fuzija ("Fusion") pa je zlivanje atomskih jeder, ki se dogajajo pri za nas nepredstavljivo visokih temperaturah. Primer fuzije je "delovanje" Sonca, kjer pri temperaturi 15 - 20 milijonov stopinj...

28 komentarjev

Fotonska emisija nanocevčic -- ključ do kvantne kripotgrafije?

ScienceDaily - Nanocevčice, skupek tesno vezanih ogljikovih molekul cilindrične oblike, znanstvenikom vztrajno pripravljajo nova prijetna presenečenja. Dolg seznam njih potencialih uporab se je nedavno še povečal, ko je uspelo dvema raziskovalcema iz Rochesterske univerze osamiti nanocevčico (do sedaj so vedno preučevali le zavozljane snope) in opazovati njeno fotonsko emisijo.

To so storili tako, da so nanocevčico osvetlili z natančno usmerjenim laserjem in merili frekvenco oddane svetlobe. Iz razlike med absorbirano in izsevano svetlobo lahko potem sklepamo tako o fizikalnih lastnostih nanocevčice same, kot tudi njene okolice.

Razultati so prav neverjetni. Spekter je takorekoč idealen za sobne pogoje. Ne le, da je zelo ozek in diskreten, tudi stalen je. Lastnost, ki je ne moremo pripisati nobeni poznani molekuli. Vse namreč nekaj časa sevajo fotne, nato prenehajo in potem spet začnejo.

Stalen in natačen vir fotonov, kakršen je ta, je nujen za kvantno optiko. Novih področji uporabe pa s tem...

2 komentarja