»

Japonski uslužbenec izgubil USB-ključ z osebnimi podatki prebivalcev

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o izgubljenih ali odtujenih prenosnih računalnikih, na katerih so bili osebni podatki ljudi ali kakšno drugo zaupno gradivo. To pot gre za izgubljen USB-ključek, ki ga je v mestu Amagasaki na zahodu Japonske izgubil neimenovani uslužbenec pogodbenega partnerja mestne uprave, ki je skrbel za izplačila socialne pomoči zaradi epidemije covida. Podatke je želel prenesti do klicnega centra, zato jih je prekopiral na USB-ključek, ki ga je po večernem popivanju v restavraciji izgubil.

Na pogonu je imel osebne podatke vseh 460.000 prebivalcev Amagasakija, med njimi imena, naslove, rojstne podatke, davčne podatke in bančne podatke. Vsi podatki so bili šifrirani in zaščiteni z geslom, zato ni pričakovati, da bodo kmalu priplavali na trg osebnih podatkov. Kljub temu so se oblasti opravičile prebivalcem. Vseeno pa je prenos občutljivih podatkov na USB-ključku neprimeren in zastarel, a na Japonskem to ni tako zelo nenavadno. Zastarele tehnologije, ki delujejo, se tam...

21 komentarjev

Kalifornija sprejela svoj GDPR

Vir: Pixabay

Slo-Tech - Čeprav smo Evropejci z uveljavitvijo Splošne uredbe v varstvu podatkov (GDPR) pred časom izpadli nekoliko zategnjeni, je duh očitno ušel iz steklenice in tozadevna ozaveščenost se očitno širi tudi onkraj Atlantika.

Kalifornijski guverner Jerry Brown je v četrtek namreč podpisal California Consumer Privacy Act of 2018, ki sta ga le nekaj ur pred tem soglasno sprejela oba predstavniška domova v Sacramentu. Zvezna država, s 40 milijoni prebivalcev, znana po soncu, plažah in Holywoodu, je tako postala prva entiteta ZDA, ki je na ta način zaščitila svoje prebivalce. Bolj nerodno je, da je...

7 komentarjev

Massachusetts poostril zahteve za ščitenje zbirk osebnih podatkov

Nepravilno in pravilno rokovanje

Information Week - Massachusetts je sprejel nov zakon o ščitenju zbirk podatkov, ki omogočajo identifikacijo posameznika (PII). Izvajanje zakona 201 CMR 17.00, ki je bil sprejet lani, je bilo večkrat odloženo. Zadnji rok je bil postavljen na 1. marec 2010, a presenetljivo malo ljudi v ZDA je bilo seznanjenih z zakonom, kaj šele v drugih državah. Poglejmo, kaj ta zelo strog zakon, ki bi lahko vplival na podobno zakonodajo drugod po svetu, predpisuje.

Zakon obvezuje le podjetja, ki hranijo PII, medtem ko za posameznike in za javno upravo ne velja. Zakona se morajo držati tudi ostali subjekti v drugih zveznih državah, če hranijo PII prebivalcev...

3 komentarji

V veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah

Slo-Tech - Danes je v veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor sprejel 18. decembra 2009.

Med pomembnejšimi novostmi je na prvem mestu vsekakor skrajšan rok za obvezno hrambo prometnih podatkov.
Do sedaj je veljalo, da morajo operaterji telefonskih komunikacij in ponudniki dostopa do interneta prometne podatke hraniti 24 mesecev, sedaj pa se je hramba prometnih podatkov na področju telefonije skrajšala na 14 mesecev, hramba internetnih prometnih podatkov pa na 8 mesecev. Skrajšanje vsekakor velja pozdraviti, zastavlja pa se vprašanje, zakaj hramba prometnih podatkov ni bila skrajšana na 6 mesecev, kot to dopušča direktiva EU o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Druga pomembnejša novost zadeva posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa. V primerih varstva življenjskih interesov posameznika je operater policiji na podlagi pisne zahteve (v nujnih primerih se lahko zahtevo pošlje tudi po telefaksu) dolžan...

19 komentarjev

Minister Mate o nadzoru telekomunikacij

Slo-Tech - Včeraj (14. 7. 2005) je notranji minister Dragutin Mate v oddaji Odmevi na TV Slovenija govoril o hranjenju telekomunikacijskih podatkov.

V oddaji je izrazil mnenje, da hranjenje prometnih podatkov ne pomeni kršenja pravic posameznikov, pozabil pa je poudariti, da pri tem zagotovo gre za poseg v informacijsko zasebnost posameznikov. Poleg tega kritiki hrambe prometnih podatkov izpostavljajo načelno vprašanje beleženja osebnih podatkov oseb, ki niso ničesar osumljene ob dejstvu, da je mogoče te podatke kdaj kasneje uporabiti v postopku proti njim. Taka oblika nadzora nad posamezniki, ki niso ničesar osumljeni, po mnenju nekaterih kritikov vodi v kriminalizacijo nedolžnih posameznikov. O tem seveda notranji minister ni govoril.

Kakorkoli že, njegov nastop je pomemben zaradi nečesa drugega. Minister Mate je namreč govoril tudi o tem, da slovenski operaterji že danes hranijo prometne podatke, čeprav EU ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov šele pripravlja.

Minister Mate je...

25 komentarjev

Biometrični potni listi tudi v Sloveniji?

Slo-Tech - V času vsesplošne paranoje pred teroristi in "teroristi" so se ameriške oblasti odločile zagnati projekt US-VISIT (United States Visitor and Immigrant Status Indicator Technology). Program predvideva zbiranje osebnih podatkov za vse tujce, ki za vstop v ZDA potrebujejo vizum, osebni podatki pa vključujejo med drugim tudi fotografiranje in oddajo prstnih odtisov. Celoten postopek naj bi trajal okrog 15 sekund.
Za državljane 28 držav, ki so vključene v program visa waiver oz., ki za obisk ZDA do 90 dni ne potrebujejo vizuma pa ta program ne velja, vendar...
Vendar pa ZDA zahtevajo, da te države v svoje potne liste po 26. oktobru vključijo biometrične podatke, sicer bodo njihovi državljani ob vstopu v ZDA obravnavani na enak način kot državljani drugih držav, ki za vstop potrebujejo vizo.

Ministrstvo za notranje zadeve RS je tako 12. januarja izdalo sporočilo za javnost, iz katerega je moč razbrati, da bodo imeli novi slovenski biometrični potni listi vgrajene brezkontaktne čipe z...

43 komentarjev

Zlivanje vseh baz podatkov za Velikega Brata

Wired News - Dober mesec po terorističnih napadih 11. septembra, je ameriški kongres brez vsakršne resne razprave sprejel USA Patriot Act. Zakon določa, da lahko policija brez sodnega naloga zahteva vpogled v različne osebne podatke in upravljalcu zbirke prepove, da bi oškodovano osebo o tem obvestil.

V petek pa so sprejeli še dodatek - FBI namreč lahko zahteva tudi vpogled v finančne transakcije, v novem zakonu, ki je bil sprejet v petek pa so finančne inštitucije definirali tako široko, da lahko po novem FBI zahteva (in tudi dobi) podatke od zavarovalnic, nepremičninskih agencij, pošte, potovalnih agencij, kazinojev, zastavljalnic, ponudnikov dostopa do interneta, izposojevalnic avtomobilov in vseh ostalih podjetih, "katerih denarne transakcije imajo visoko uporabnost v preiskovanju kriminala". Po novem bodo torej FBI-ju izključno na podlagi tim. pisma o nacionalni varnosti (national security letter - NSL), dostopni praktično vsi podatki o državljanih iz državnih in zasebnih baz, kar seveda...

15 komentarjev