Slo-Tech - Pogosto slišimo predsodek, da gre ženskam opravljanje več nalog hkrati (multitasking) bolje kakor moškim. Obstajajo znanstvene študije, ki so potrdile, da ljudje v to res množično verjamejo. Rezultati dosedanjih študij pa so sila pisani, saj so ugotovili praktično vse možne rezultate. V resnici človeški možgani preprosto niso narejeni za večopravilnost, pri čemer so tako moški kakor ženski podobno slabi. V reviji Plos One so danes objavili rezultate raziskave nemških raziskovalcev, ki potrjujejo, da človek ni narejen za večopravilnost.

Definicija večopravilnosti je težavna, a po navadi govorimo o več nalogah, ki jih moramo opraviti v omejenem časovnem obdobju, tako da...

Slo-Tech - Švicarski znanstveniki z ETH in züriške univerze so spremljali 37 posameznikov, izmed katerih sta jih dve tretjini uporabljali pametne telefone z na dotik občutljivimi zasloni, preostanek pa klasične telefone s tipkami. Z elektroencefalografijo (EEG) so spremljali možgansko aktivnost ob uporabi blazinic na prstih in ugotovili, da imajo redni uporabniki pametnih telefonov v določenih predelih možganov bistveno višjo aktivnost.

Vsakega novega orodja se je treba navaditi, da ga začnemo učinkovito uporabljati z vsemi zmožnostmi. Navajanje ni nič drugega kakor prilagoditev možganov in mišic na nove procese (gibe in ukaze), ki se seveda v možganih izvede kakor izgradnja novih povezav med nevroni. Da redna uporaba določenih...

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

Slo-Tech - Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije, Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63 posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo 10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva na sposobnosti možganov.

Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed...

Slashdot - Lani smo pisali, da so na Univerzi Stanford dognali, da večopravilnost v človeških možganih ne deluje preveč dobro. V zgodovini paralelizacije nismo nikoli preveč potrebovali, zato ustreznih nevronskih povezav zanjo nismo razvili. Raziskovalci s pariške Université Pierre et Marie Curie potrjujejo te trditve z novimi spoznanji, da zmoremo hkrati opravljati kvečjemu dvoje opravil.

Razlog za to je del možganov z imenom medialni prefrontalni korteks (MFC), ki zmore razdeliti dve nalogi tako, da se polovica regije posveti eni in druga polovica drugi nalogi. Tako lahko ljudje z malo napora...

Ars Technica - Že nekaj mesecev pred uradnim izidiom novega operacijskega sistema za iPhone je na voljo t.i. Jailbreak, ki omogoča namestitev aplikacij, ki niso v skladu z Applovimi smernicami. V preteklosti smo s pomočjo dostopa do administratorskega oz. root računa (kar je pravzaprav Jailbreak) dobili npr. možnost namestitve slike ozadja v meniju ter podporo večopravilnosti, funkciji, ki sta obe del iPhone OS 4. Pol dostop do operacijskega sistema je tudi nujen, da se iPhone lahko odklene za uporabo na vseh omrežjih, če gre za tovarniško zaklenjeno napravo.

Žal beta različice iPhone OS 4 še ne boste mogli uporabljati kot administrator, saj je Jailbreak namenjen le razvijalcem aplikacij, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo priti skozi...

Slashdot - Pulitzerjeva nagrada je prestižno odlikovanje, ki se vsako leto podeli v 21 kategorijah. Štirinajst kategorij sodi v skupino novinarstva, šest jih podelijo za dosežke v literaturi, eno pa za skladateljstvo. Nagrado je leta 1917 ustanovil novinar in založnik Joseph Pulitzer, ki je tudi oče časnika St. Louis Post-Dispatch in kasnejši lastnik New York Worlda. Nagrada velja za najvišje priznanje, ki ga novinar ali novinarska hiša lahko doseže. Od leta 2007 v skoraj vseh kategorijah lahko kandidirajo tudi spletni elementi in letos je v eni izmed kategorij prvič v zgodovini zmagala spletna publikacija.

ProPublica je neodvisna neprofitna spletna redakcija, kjer novinarji objavljajo svoje raziskovalne prispevke pod licenco

Slo-Tech - Ameriška DARPA je 40-letnico interneta obeležila s posebnim tekmovanjem, ki so ga poimenovali DARPA Network Challenge. V soboto ob 16. uri po srednjeevropskem času, torej tik po svitu na ameriški pacifiški obali, so v nebo poslali 10 rdečih vremenskih balonov, velikih dobra dva metra, ki so bili privezani na desetih nerazkritih, a javno dostopnih in obče poznanih lokacijah. Naloga tekmovalcev je bila preprosta. Čim prej so morali so ugotoviti, kje se ti baloni nahajajo.

Med več kot 300 prijavljenimi ekipami je zmagalo moštvo z univerze MIT, ki je balone izsledila v devetih urah, čeprav so imeli tekmovalci teden dni časa. Z zmago so si prislužili 40 tisoč dolarjev. DARPA poudarja, da je bil namen preizkusa ugotoviti, kako lahko tovrstne probleme rešujemo...

Discovery News - Priznana ameriška vedenjska psihologinja na Univerzi Yale Laurie Santos trdi, "da je pregoreče in celo neutemeljeno izražanje nestrpnosti v mladosti škodljivo za nevronske povezave," in opozarja, da so skupaj z Univerzo Stanford v vzorčni populaciji v možganskih slikah odkrili ponavljajoč vzorec.
Stanfordski Gabrieli Laboratory je s Santosovo objavil longitudinalno študijo, v kateri so predstavili rezultate raziskav na 321 osebah iz različnih družbenih okolij in slojev. Osebe so spremljali od začetkov adolescence pa do skoraj 30 leta....

Nature - Odkrili so področje v človeških možganih, veliko kot kovanec, kjer se dogaja simuliranje slik. Več tega lahko nek človek naenkrat obdeluje, bolj inteligenten je.

Presenečenje je, kako majhen del možganov je temu namenjen, da je pa model možgan s tem "še bolj računalniški", pa seveda ne.

Zanimivo je tudi to, da se za to stvar uporablja vizualni del možgan (pri zadnji steni lobanje). Po domače bi temu rekli, da možgani za inteligentno razmišljanje uporabljajo "video RAM".[8-)]

Nature.

Kaj vam nisem reku ...

Slo-Tech - Ker, kot kaže, naziv "persona non grata" ne deluje preveč dobro, smo se upravljalci te strani odločili, da posežemo po najstrožjem™ ukrepu™. Od sedaj naprej vas pri nadaljnjih kršitvah lahko dodeli vklop roza stila (nastavitve ne morete spremeniti).