Slo-Tech - Karta nuklidov, ki vsebuje vse stabilne izotope znanih kemijskih elementov, je dobila nov vnos. Znanstveniki so odkrili nov izotop urana, ki ima razpolovni čas približno 40 minut. Uran-241 so proizvedli v japonskem pospeševalniku delcev RIKEN in odkritje objavili v reviji Physical Review Letters.

Kemijski elementi imajo v jedru pozitivno nabite protone in nevtralne nevtrone. Število protonov določa vrsto elementa, z nevtroni pa je drugače. Atomi istega elementa lahko imajo različno število nevtronov, pa se bodo še vedno kemijsko obnašali popolnoma enako (le vodik in devterij sta izjemi), imeli pa bodo malenkost drugačne fizikalne lastnosti. To na primer omogoča ločitev urana-235 in urana-238 s centrifugami. Te izvedenke elementov imenujemo izotopi in se razlikujejo po svoji stabilnosti: nekateri so stabilni, drugi pa sčasoma razpadejo in so potemtakem radioaktivni.

Uran-241 je novoodkriti izotop, ki je močno radioaktiven. Z razpolovnim časom 40 minut sodi med kratkožive, a še...

Slo-Tech - Raziskovalci v Helmholtzovem centru za raziskave težkih ionov v nemškem Darmstadtu so uspeli pripraviti element z vrstnim številom 117, ki sodi med najtežje poznane elemente (znanstveni članek). Prvikrat so ga uspeli proizvesti v ruskem centru v Dubni pred štirimi leti, a so tedaj dobili le sedem atomov tega elementa.

Iskanje...

Slo-Tech - Vrhovna kemijska organizacija IUPAC je lani odločila, da si elementa z vrstnima številoma 114 in 116 zaslužita mesto v periodnem sistemu. Tja se namreč novooodkriti elementi ne uvrstijo takoj, ampak morajo izpolnjevati nekaj strogih pravil, s čimer se zagotovi, da so bili resnično sintetizirani in da imamo osnovne podatke o njihovih lastnostih. Zadnje dejanje v sprejemu v kemijsko druščino je klasično poimenovanje, ki nadomesti začasna sistematična imena (ununkvadij in ununheksij). IUPAC je sedaj odločil, da se bosta nova elementa nosila imena flerovij in livermorij.

Poimenovanje elementov nima veze s kemijo, ampak gre za politično tekmo. Vsak laboratorij, ki si lasti zasluge za odkritje, predlaga svoja imena...

Slo-Tech - Ekipa kemikov iz IUPAC in fizikov iz IUPAP je po pregledu literature o raziskavah na področju težkih kemijskih elementov odločila, da elementa z vrstnima številoma 114 in 116 izpolnjujeta pogoje za polnopravno vključitev v periodni sistem.

Da element dobi svoje mesto v periodnem sistem, ni dovolj zgolj detekcija nestabilnih jeder v pospeševalnikih delcev. Natančne kriterije je leta 1992 postavila združena delovna skupina kemikov in fizikov za od fermija...

Slo-Tech - Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali kratko IUPAC bo kmalu spremenila periodni sistem, so objavili raziskovalci z Univerze v Calgaryju, ki sodelujejo v projektu. Spremenili bodo določene relativne atomske mase desetih elementov - vodika, litija, bora, ogljika, dušika, kisika, silicija, žvepla, klora in talija.

Spremenili morebiti ni ravno najboljša beseda, saj so mase elementov takšne, kot pač so. Večina elementov v periodnem sistemu, razen na primer fluora in zlata, ima več izotopov, ki imajo vsak svojo maso. V periodnem sistemu najdemo zapisano enotno relativno atomsko maso za vsak element, ki je določena tako, da ustreza povprečni masi vseh izotopov elementa, ponderirani z dejanskimi deleži izotopov v naravi. To je uporabna...

New York Times - Skupina ameriških in ruskih fizikov je odkrila nov kemijski element z vrstnim številom 117. Članek je bil sprejet v objavo v ugledni fizikalni reviji Physical Review Letters ta ponedeljek. Nov supertežek element z začasnim imenom ununseptium so pridobili v ruskem jedrskem raziskovalnem središču v Dubni tako, da so pet mesecev z atomskim pospeševalnikom obstreljevali jedra težkega elementa berkelium (²⁴⁹₉₇Bk), katerega so prispevali američani, z jedri kalcija (⁴⁸₂₀Ca). Vsega skupaj so proizvedli 7 atomov novega elementa, od katerih je 6 atomov vsebovalo 176 nevtronov in 117 protonov, eden pa še nevtron več. Najtežji do sedaj odkriti element ima vrstno število 118, katerega so prav tako odkrili v istem inštitutu v Dubni. Oba izotopa sta kratkoživa, saj imata razpolovni dobi reda velikosti nekaj 10 ms.

Odkritje predstavlja nov korak proti do do sedaj le v teoriji obstoječega t.i. otoka stabilnosti. Elementi postanejo namreč z večanjem atomskega in masnega števila vse manj in manj...

BBC - Periodni sistem elementov, v katerem so vsi poznani elementi tako lično nanizani v različne bloke (s, d, p, f) po svojih naraščajočih vrstnih številih (torej številu protonov ali elektronov, če hočete), se je v mislih prvemu utrnil Dimitriju Mendelejevu v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj poznane prvine je razvrstil po masah in znanih kemijskih lastnostih. V svoje odkritje je bil tako prepričan, da je pustil nekaj mest celo nezapolnjenih za še neodkrite elemente - pravilno je napovedal...

Slo-Tech -

Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 2^25.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2^{p - 1}(2^p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.

BBC poroča, da so nove Saturne...

Slashdot - Fiziki na Imperial College London so odkrili novo metodo, s katero, pravijo, bo potencialno mogoče na optični disk velikosti CD-ja oz. DVD-ja v dvoslojni dvostranski tehniki zapisati terabajt podatkov ali 472 ur visokokvalitetnega filma, torej 250 GB na plast, kar je desetkrat toliko, kot omogoča BluRay. Svojo iznajdbo so patentirali že julija. Docent oddelka za fiziko dr. Török verjame, da bodo prvi diski na osnovi te tehnologije nared v letih 2010-2015. Več o tem in Slashdot.

BBC - Najprej samo nekaj osnov o fuziji in fisiji. Na pogled zelo podobna izraza, ki pa sta si fizikalno povsem različna. Fisija ("fission"), oziroma cepitev po slovensko, je razpadanje atomskih jeder. Ta proces se dogaja v nuklearnih elektrarnah in ima kot produkt reakcije veliko močno radioaktivnih elementov z razmeroma dolgo razpolovno dobo in še nekaj dodatnih snovi kot so nevtroni in podobno. Fuzija ("Fusion") pa je zlivanje atomskih jeder, ki se dogajajo pri za nas nepredstavljivo visokih temperaturah. Primer fuzije je "delovanje" Sonca, kjer pri temperaturi 15 - 20 milijonov stopinj...

Overclockedcafe - Res je, da lahko z ventilatorji storite veliko. Res je, da lahko s peltierjevimi elementi in vodnim hlajenjem storite še več. Samo vse te modifikacije so zaman, če ste računalnik postavili zraven radiatorja. Zato si tukaj oglejte vodič o tem, kam je najbolje postaviti računalnik. Ne, vodič ne odkrije Amerike ali razcepi atoma. V njem je zapisano vse, kar lahko normalen človek doseže z nekaj zdrave pameti. Ampak vseeno je lepo biti 100%-en, da je vaš računalnik postavljen v pravi kot, a ne? Torej le hitro brat.