Nvidia - Kitajci so na HPC 2010 China predstavili nov superračunalnik, ki je v preizkusu LINPACK dosegel rezultat 2.507 bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo (2,507 petaflops). Imenuje se Tianhe-1A in sestoji iz 7.168 grafičnih procesorjev NVIDIA Tesla M2050 ter 14.336 procesorjev Xeon X5670. Grafični procesorji so uporabljeni, ker bi enako zmogljiv računalnik iz samo procesorjev zavzel dvakrat večjo površino in porabil 12 MW električne energije. Tianhe-1A pa porabi zgolj 4 MW. Kitajci so ga postavili v Nacionalnem superračunalniškem centru v Tiandžinu. Na svetovni lestvici 500 najhitrejših superračunalnikov, ki je objavljena dvakrat letno, bi ta hip zasedel prvo mesto.

X-Bit Labs - AMD se je dolgo hvalil, da je njihova največja prednost pred glavnim tekmecem, Intelom, prav raznolikost pri izbiri veznega čipovja. Čeprav je Intel, poleg svojih, podpiral tudi VIA-ina in SIS-ova čipovja, v časih procesorjev Core 2 pa tudi nVidiina, so bili prav ti trije igralci veliko močnejši pri izdelovanju veznih čipovij za AMD. A odkar je slednji kupil proizvajalca grafičnih kartic (in veznih čipovij, sicer nekoliko redkeje uporabljanih) ATI, so se močno osredotočili tudi na izdelavo lastnih veznih čipovij za svoje procesorje. S tem so pravzaprav dobili najmočnejšega in najboljšega zaveznika - samega sebe.

VIA, sploh pa SIS, že dolgo nista predstavila novotarij za AMD-jeve procesorje, VIA je npr. ostala še v časih DDR pomnilnika in Socket 939 procesorjev. nVidia je vseeno še vedno močno zastopana, s kar 43% tržnim deležem, a tudi njihova ponudba v zadnjih časih nekoliko šepa. to bi se znalo spremeniti po sporu z Intelom, a AMD-ju to ni po godu. Pravijo, da želijo, podobno...

Top 500 - Dvakrat letno, junija in novembra, dobimo osveženo lestvico najhitrejših 500 superračunalnikov. Druga osvežitev leta, ki je pravkar prišla na splet, se od poletne, vsaj glede prvih 5 mest, popolnoma razlikuje. Na prvih dveh mestih sta se zamenjala superračunalnika Jaguar in Roadrunner, na tretje mesto pa se je zavihtela nekoliko počasnejša različica Jaguarja, Kraken iz Univerze v Tennesseeju (oba uporabljata sisteme Cray XT5-HE). Nemški Jugene, osnovan na IBMovem Blue Gene/P sistemu, je zaradi Krakena izgubil eno mesto, medtem ko sta superračunalnika Pleiades in Blue Gene/L izgubila kar dve mesti (zdaj sta 6. in 7.), saj ju je prehitel še kitajski Tianhe-1, ki zaključuje peterico najhitrejših.



Zanimivo je, da ima pri kar štirih od...

CNet - Lestvica najhitrejših 500 superračunalnikov, TOP500, je dobro znana, podobno pa je znano tudi dejstvo, da IBM na njej kraljuje že nekaj let, pravzaprav že od novembrske izdaje iz leta 2004, ko je vrh zavzel prvi Blue Gene/L sistem. A z vedno večjim poudarkom na porabi in varčnosti sistemov zelenemu gibanju ne morejo uiti niti superračunalniki, kjer je prav tako izredno močan IBM. Na lestvici Green500, ki računalnike s seznama TOP500 razvrsti glede na zmogljivost na Watt, je izmed prvih 20 sistemov kar 18 IBMovih. Na prvem mestu je superračunalnik, sestavljen iz BladeCentrov in nastanjen na Interdisciplinarnem Centru za Matematiko in Računsko Modeliranje Univerze v Varšavi. Le ta je s 536 Mflops/W kar 20 % bolj učinkovit od trenutno najhitrejšega sistema, IBMovega RoadRunnerja iz laboratorija v Los Alamosu, ki je s 444 Mflops/W kar četrti na lestvici.

Pri IBMu pravijo, da se zavedajo, da je iz dneva v dan bolj pomembna energetska učinkovitost zmogljivih računalnikov ter da surova...

The Register - Pol leta je naokoli, odkar smo zadnjikrat naredili pregled najhitrejših superračunalnikov na našem planetu, tako da je čas za novega. Včeraj se je v Hamburgu začela konferenca ISC (International Supercomputing Conference), kjer so med drugim predstavili tudi 33. verzijo seznama prvih 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu.

Na prvem mestu ni prišlo do spremembe, saj še vedno vodi IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW. Do spremembe pa je prišlo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel Jugene, ki so ga za nemški Forschungszentrum...

TG Daily - IBM se zaveda, da v današnjih dneh ne more več gledati le na hitrost in zmogljivost, temveč tudi na porabo svojih superračunalnikov. Več kot 50 % emisij ogljikovega dioksida pride od hlajenja strežniških prostorov, zato so se povezali s švicarskim državnim inštitutom za tehnologijo in razvili novo linijo superračunalnikov, Aquasar. Z njim ciljajo na 85 % zmanjšan izpust ogljikovega dioksida, s čimer bi letno izpust zmanjšali za do 30 ton.

Superračunalnik bosta sestavljala dva vodno hlajena BladeCenter strežnika, z odpadno toploto pa bodo ogrevali stavbe inštituta, kjer bo nameščen prvi sistem. Sam superračunalnik ima zaprt vodni tokokrog z 10 litri prostornine in pretokom pol litra na sekundo, segreta voda pa se bo ohlajevala v toplotnem izmenjevalniku, od koder se bo prenesla na inštitutovo ogrevalno napeljavo in obenem pod črto zmanjšala energetsko porabo za do 40 %.

AMD - Na CES-u je AMD razkril, da namerava izdelati superračunalnik, ki bo sestavljen iz več kot tisoč Radeonov HD 4870, ki jih bodo usmerjali AMD-jevi Phenomi II na 790 matičnih ploščah. Po načrtih naj bi ta zmogel več kot petaflop računske moči, ki bo na voljo vsakomur, od igralcev iger do izdelovalcev 3D-animacij. AMD pravi, da je njihov cilj omogočiti poganjanje videoiger in drugih grafično zahtevnih aplikacij s pomočjo internetnega oblaka na vsaki prenosni napravi, ki ima internetni brskalnik. Fusion Render Cloud, kot se superračunalnik imenuje, bo opravil vso težaško delo, uporabnikova napravica pa bo morala zgolj predvajati rezultat, kar bo blagodejno vplivalo tudi na avtonomijo baterij. V projektu, ki bo dokončan pred drugo polovico letošnjega leta, sodelujejo mnogi znani partnerji, med drugimi EA, HP in Dell.

Overclockers Australia - Na lestvico najhitrejših 500 računalnikov na svetu se po večini uvrščajo samo dragi in posebej za ta namen zgrajeni računalniki, ki v kombinaciji s posebnimi programi tvorijo najhitrejša čuda našega sveta - računalniška se ve. Zaenkrat imajo prej omenjeni računalniki še prevlado na seznamu TOP500, a prav kmalu se lahko zgodi, da bo na tem seznamu kakšen izmed super računalnikov, ki jih bodo sestavili prostovoljci na kakšni prireditvi.

V San Franciscu se je tako zgodil prvi FlashMob, kjer so pozvali prostovoljce, da prinesejo svoje prenosne računalnike, ki so jih priklopili v mrežo ter pognali preskusne programe. Tako so kljub "samo" 256-im računalnikom, ki so jih uspeli priklopiti v mrežo, uspeli priti do polovice hitrosti, ki bi jo potrebovali za uvrstitev na seznam TOP500. Kljub temu da cilj projekta ni bil dosežen, so avtorji dokazali, da je možno doseči visoke hitrosti superračunalnikov, če je programska oprema pravilno sprogramirana, je strojna oprema kolikor toliko...

Top 500 - Pa kaj bi dolgovezil, poglejte si sami. Samo ne vzemite si preveč k srcu, če se slučajno ne morete primerjati s katerim iz tabelice [:D]. Klik!