The New York Times - V 86. letu starosti je v Cambridgeu v Massachusettsu zaradi posledic raka trebušne slinavke umrl znani v Varšavi rojeni matematik francoskega rodu Benoît B. Mandelbrot, ki ga poznamo kot očeta fraktalne geometrije. Mandelbrot je termin fraktal skoval leta 1975 za opis objektov, ki vsebujejo podrobnosti pri poljubni povečavi, so preveč nepravilni za opis z običajnimi evklidskimi geometrijskimi prijemi, so samopodobni, imajo Hausdorffovo razsežnost večjo od topološke razsežnosti ali so določeni rekurzivno. V naravi so jim še najbolj podobni oblaki, strele, snežinke in obale. Najbolj znana šolska primera fraktalov sta Mandelbrotova množica in Kochova snežinka.

Študiral...

Slashdot - Fraktali so zanimive matematične strukture, ki so pozornost matematikov pritegnile v zadnjih desetletjih preteklega stoletja, čeprav so njim podobne strukture študirali že v 19. stoletju. Za fraktalne je značilno, da vsebujejo podrobnosti pri poljubni povečavi, da so natančno ali statistično sampodobni, da so definirani rekurzivno ali pa da je njegova razsežnost večja od topološke razsežnosti. Resnejše raziskovanje se je razmahnilo po letu 1975, ko je termin fraktal skoval ameriški Francoz Benoît Mandelbrot. Prav po njem se imenuje ena izmed najbolj znanih fraktalnih množic.

Poglejmo si...

CNet - Praktikanti so letos poleti v Googlu izboljševali njihov paket Docs, ki je tako dobil vrsto funkcij, primernih zlasti za učečo populacijo. Tako lahko sedaj v okviru Googlovih dokumentov pišete matematične formule v LaTeX-u (mimogrede, to z ukazom [st.latex enačba] podpira tudi naša stran), kemikom pa bo zadoščalo pisanje v podpisanem in nadpisanem načinu. Celotne prevajalske sposobnosti so integrirali v dokumente, tako je prevajanje sedaj možno poklicati hipoma ali pa zgolj pogledati neznano besedo pri pisanju eseja v tujem jeziku in podobno. Na ta način želi Google doseči vse možnosti, ki jih svojem paketu Office ponuja Microsoft. Slednji ima sicer 16 let prednosti pri razvoju, a se mu Google odlično bliža.

Kiberpipa - Na Pipinem odprtem terminu v torek, 5.2. (kot vedno ob 19h) bo govora o ConTeXt-u oziroma LaTeX-u, najhitreje razvijajoči se veji TeX-a, ki rušita stereotipe o stagnaciji in stabilnosti TeX-a in LaTeX-a. Odpirata vrata v svet barv, animacije, profesionalnega oblikovanja, podpore Unikodu, OpenType pisavam, XML-u, MathML-u in mnogim drugim funkcijam, ki ste jih iz LaTeX-a izcimili le v potu svojega obraza, ako niste prej obupali. Predavala bo Mojca Miklavec, študentka fizike, ki jo je pred štirimi leti zasvojil ConTeXt. Več si preberite tukaj.

Na Spletnih uricah v sredo, 6.2. (prav tako kot vedno ob 19h bo Jure Pečar govoril o "Virtualizaciji v teoriji in praksi". V času, ko osem in večprocesorski strežniki postajajo vsakdanji, se pojavlja aktualno vprašanje, kako učinkovito izkoristiti vso to surovo moč. Najbolj obetavna metoda danes je virtualizacija, zato si bomo ogledali njene različice, njihove prednosti in slabosti ter razmislili, kdaj uporabiti kateri pristop. Kot...

Geodetska uprava RS - Slovenija bo do 1. januarja 2008 zamenjala Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem iz časa Avstroogrske za sodoben koordinatni sistem ETRS89 (European Terrestrial Reference System 1989). Gre za sodoben evropski geocentrični geodetski datum, sprejet s strani EUREF.

Pri novem sistemu je spremenjena definicija elipsoida (t.j. matematična aproksimacija zemeljske površine na način, da se ta ploskev kar najboljše prilega površini, a še vedno ostane matematično enostavno določljiva), in sicer iz Besselovega v GRS 80. Do menjave je prišlo predvsem zato, ker stari sistem ni bil kompatibilen z GPS-ovim elipsoidom WGS84, pa tudi zato, ker je bila stara mreža zelo deformirana zaradi napak pri določanju temeljnih točk. To je pomenilo, da ni bila mogoča enostavna pretvorba iz GPS koordinat v našo državno koordinatno mrežo.

Za uporabnike to pomeni, da bodo koordinate, ki jih bo izpljunil GPS, brez preračunavanja uporabne tudi na naših bodočih kartah. Ker se večina evropskih držav ravno tako...

Slo-Tech - V torek, 1. februarja ob 19.00, vas vabimo v Kiberpipo na Pipin Odprti termin: LaTeX. Predava Igor Kolar.

LaTeX je urejevalnik besedila, posebej pripraven za pisanje matematičnih in drugih strokovnih dokumentov. V dvournem predavanju si bomo ogledali vse potrebno za udobno delo. Pogledali si bomo vse od osnovnega oblikovanja dokumenta do tabel, matematičnih funkcij in slik.
LaTeX se veliko uporablja predvsem po tehničnih fakultetah (za besedila matematičnih izpitov na primer) in za pisanje znanstvenih člankov.

"Disklejmer": POT = Pipin Odprti Termin, Pipa = Kiberpipa = klet Kersnikove 6, Ljubljana. Več o legendarnemu LaTeXu pa izveste na tej strani.

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

Dan's DATA - Danes se pozna, da je nedelja, in da nima skoraj nobena od "klasičnih" strani dobrih (ali sploh) novic. V takšnih časih pride ponavadi prav moj tihi favorit, Dan's Data.

Tako sem našel dnevu primeren članek, ki se loti podlog za miško. Ne ravno pretresljiv in dih jemajoč opis ima kljub vsemu nekaj dobrih ugotovitev, in je ravno pravo nedeljsko branje.

Po moje se pa še vedno najbolje obnese optika in matt miza.

BBC - Od leta 1975, ko je v prodajo prišel prvi (uspešni) osebni računalnik, Altair, je bilo prodanih že kar milijardo (ja, res je, enka in devet ničel [:D]) osebnih računalnikov. Zanimivo pri vsej stvari pa je, da je trg PCjev že tako razširjen, da analitiki napovedujejo, da bo meja dveh milijard prebita že čez šest let. Klik! Torej, če en računalnik tehta kakih deset kil, na odpadu pa leži kakšna polovica te milijarde...