Wired News - Google in Microsoft ponujata vsak svojo paleto programskih rešitev za elektronsko pošto, koledar, adresar in druge dele elektronskih pisarn. Google Apps je bil na voljo prej, a je Microsoft s svojim Officeom 365 postal več kot dostojna konkurenca. Oba si prizadevata, da bi se za njun izdelek odločimo čim več podjetij in organizacij; še zlasti pomemben je visokošolski segment. Na Univerzi Berkeley so se znašli pred dilemo, kateri izdelek izbrati, saj so se odločili za migracijo z obstoječega sistema CalMail in CalAgenda, ki ni bil dovolj zanesljiv.

Odločili so se za Googlovo rešitev, a za nas je v izobraževalnem duhu od končne izbire pomembnejša pot. Na Berkeleyju so temeljito preverili lastnosti obeh ponujenih paketov...

Ars Technica - Veliki modri se je odločil odrezati si kos pogače, ki jo za zdaj uspešno uživa Google s svojo spletno pisarniško zbirko Apps. V promocijo in razvoj poceni in enostavne za vzdrževanje rešitve za elektronsko pošto in koledar je Google vložil veliko sredstev, sedaj pa ga po desni želi prehiteti IBM. Njihova rešitev se imenuje LotusLive iNotes in je cenejša od Googlove.

Kaj točno ponuja IBM? Gigabajt prostora v shrambi, osnovno zaščito proti virusom in filter za spam, podporo za pametne telefone in druge brihtne mobilne naprave. Vse skupaj stane 36 dolarjev letno na uporabnika, medtem ko Googlova rešitev stane 50 dolarjev. Da bi administratorje pritegnili, jim IBM ponuja tudi enomesečno...

The Register - Google bo svojim pajkom-robotom, ki lezejo po spletu in indeksirajo spletne strani za svoj iskalnik, kmalu omogočil tudi pregledovanje dokumentov v Google Apps. Za zdaj ostajajo besede, da se bo to zgodilo v prihodnjih tednih. Strah pred izgubo zasebnosti naj bi bil odveč, saj bo Google prebrskal le dokumente, kjer bo uporabnik eksplicitno potrdil funkcijo Objavi kot spletno stran (Publish as web page), medtem ko bodo dokumenti z oznako Dovoli pogled vsem s povezavo (Allow anyone with the link to view) izvzeti. Prav tako je mogoče že objavljene dokumente poklicati nazaj. Edina težava je, da trenutno Google Apps v začetnem pogledu (Master View) ne pokaže takoj, kateri dokumenti so javni in kateri ne.

ComputerWorld - Microsoft je včeraj začel s prvim javnim beta testiranjem svoje zbirke Office Web Apps, ki je neposredni konkurent Google Apps. Gre za tehnični predogled (technical preview), tako da za zdaj smejo sodelovati le povabljeni - teh naj bi bilo več deset tisoč, je dejala Microsoftova tiskovna predstavnica.

Office Web Apps vključuje lahke spletne verzije Worda, Excela in PowerPointa. V beti so nekatere funkcionalnosti še precej okrnjene, saj lahko na primer Wordove dokumente le gledamo, medtem ko Excelove in PowerPointove tudi spreminjamo. OneNote Web App bodo dodali kasneje. Podprti brskalniki za zdaj so IE 7 in 8, Firefox 3.5 (Windows, Linux in Mac) in Safari na Macih. Kdaj bo testna...

Wired Blog - Na Boston College so ugotovili, da je študentom ponujati polne e-poštne predale nesmiselno, saj ti večidel na univerzo pridejo z že izgotovljenimi digitalnimi identitetami. Začenši z jesensko generacijo slušateljev ti ne bodo več dobili svojega predala za elektronsko pošto, marveč zgolj alias @bc.edu, ki bo prejeta sporočila posredoval na nastavljen poštni račun - najsibo Gmail, Hotmail, Yahoo Mail ali kaj tretjega. Prodekanja Mary C. Corcoran pojasnjuje, da študentje njihovih elektronskih naslovov niso uporabljali, tako da so postali zgolj še ena v vrsti reči v življenju, ki so jih morali preverjati, medtem ko je bila srž njihovega življenja drugje.

Preden so sprejeli to odločitev, so razmišljali tudi o povezavi z Googlovo ali Microsoftovo storitvijo za gostovanje elektronske pošte, ki svoje usluge nudita brezplačno. Zanju se niso odločili, ker so pogajanja dolgotrajna, poleg tega pa ni nikakršnih zagotovil, da v bodočnosti ne bosta začela zaračunavati svojih storitev. Klik!

Slashdot - Lani smo poročali, da je Google dosegel poravnavo z založbami, ki so imele nemalo pripomb in pravnih pomislekov zoper Googlovo skeniranje in priobčitvijo knjig oz. njihovih delov na spletu. Tedaj je Google svoje početje retroaktivno legaliziral in si izposloval še nekatere druge ugodnosti glede dostopa do knjig, kar ga je veljalo 125 milijonov dolarjev. Ugodna cena, če upoštevamo, da je bilo v postopku sedem milijonov knjig.

Izkazalo se je, da bo šlo avtorjem knjig in njihovim založnikom le 45 milijonov dolarjev tega denarja, medtem ko bo preostanek pobasala cehovska organizacija Authors Guild in odvetniki. Ta v svojem sporočilu članom sporoča, da lahko avtor za posamezno knjigo dobi od 60 do 300 dolarjev, odvisno od števila knjig tega avtorja. Omenimo, da letna članarina v cehu stane od 90 dolarjev za avtorje, ki zaslužijo manj kot 25.000 dolarjev letno s knjigami, do 500 dolarjev za najplodovitejše.

Slo-Tech - Organizacija Internet Archive, ki se ukvarja z arhiviranjem starih spletnih strani je pričela z novim projektom z imenom Open Content Alliance

Namen projekta je vsemu svetu ponuditi dostop do nacionalnih knjižnic. Za razliko od podobnih Googlovega in Microsoftovega projekta, bo iskanje po Open Content Alliance arhivih dostopno brez omejitev.

Do sedaj se je v projekt vključilo 80 knjižnic in raziskovalnih ustanov. Za razliko od Googlovega in Microsoftovega programa je za sodelovanje pri projektu Open Content Alliance potrebno plačati stroške skeniranja. Kljub temu se številne ustanove raje odločajo za sodelovanje pri projektu, ki omogoča prost dostop brez omejitev.

CNN - Avtomatom za pijače, prigrizke, žvečilke, cigarete, parkirne listke in podobno se bo v ZDA pridružila nova vrsta avtomatov. To pot bodo avtomati prodajali knjige.

Petdeset tisoč dolarjev (mimogrede, v evrih bi zneslo to 38.000) vredni Espresso je po več letih razvoja gotov in bo v začetku prihodnjega leta dosegel ljudske množice. Prva ga bo dobila newyorška knjižnica, kasneje pa naj bi jih razdelili med 10 do 25 knjižnic onstran Atlantika. Na zahtevo bo takšen avtomat v pičlih sedmih minutah uredil, natiskal in spel poljubno besedilo iz Googlove in Open Content Alliance baze, ki bo sprva obsegala 2,5 milijona besedil z že pretečenim rokom za avtorske pravice, od katerih bo približno milijon v angleščini. Tudi tisk od desne proti levi naj ne bi bil problem, edina omejitev za vse knjige pa bo zgornja meja števila strani, ki znaša 550 strani, tako da si Vojne in miru v enem izvodu ne boste mogli privoščiti. Cena naj bi bila poldrugi evrocent za stran. Več o tem.