BBC - Na Mednarodni vesoljski postaji so v decembru pekli čokoladne piškote, kar je sploh prvi primer peke hrane v breztežnosti. Sodeč po rezultatih poskusa bo priprava takšnega obeda na dolgih vesoljskih ekspedicijah trajala bistveno dlje kot na Zemlji.

Mikrogravitacija ima vpliv na mnoge procese, ki zaradi tega v njej tečejo drugače kot na Zemlji. Na primer na rast kristalov, delovanje celic in - peko. Medtem ko na tleh konvekcija zraka v pečici bistveno pomaga pri prevajanju toplote v hrano, pa v vesolju klasične konvekcije ni. Valjasta vesoljska pečica firme Zero G Kitchen zato hrano okoli in okoli obdaja z grelnimi elementi, podobno kot v toasterju. Naprava je lanskega novembra poletela na ISS s financiranjem hotelske verige DoubleTree in v izvedbi družbe NanoRacks, kar je sicer primer novejše komercializacije vesoljske postaje, pri kateri lahko zasebniki najamejo čas astronavtov.

V DoubleTreeju so pripravili tudi maso za peko, svoje čokoladne piškote, ki so bili tudi med...

Slo-Tech - NASA je objavila končne rezultate študije vpliva daljšega bivanja v vesolju na ljudi, ki so jo izvedli med marcem 2015 in marcem 2016. V okviru znamenite misije The Twins Study so spremljali dvojčka astronavta Scotta Kellya in Marka Kellyja. Prvi je leto dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), drugi pa je bil na Zemlji. Preliminarne rezultate so objavili že leta 2017, danes pa je v Science izšel še daljši članek, ki prinaša vse odgovore. Ugotovili so, da bivanje v vesolju povzroči nekatere fiziološke spremembe, ki pa se po vrnitvi na Zemljo v veliki meri izničijo.

Čeprav se na glas govori o poletu na Mars, kar bi trajalo približno dve leti, večjih študij o vpliv bivanja v vesolju nimamo. Doslej je bilo v vesolju več kot petsto ljudi, a le osem jih je bilo tam več kot 10 mesecev. Prvi korak k razumevanju vpliva, ki bi ga imelo dolgo potovanje po...

Ars Technica - V reviji Nature je bil ta teden objavljen članek z naslovom The energetics of genome complexity, v katerem avtorja Nick Lane in William Martin ugotavljata, da se je razvoj kompleksnega večceličnega življenja na Zemlji zgodil drugače, kot to učijo ustaljene teorije. Svoje navedbe podpirata z energetsko hipotezo - za razvoj kompleksnega življenja je namreč omejujoči dejavnik energija, ki jo lahko celica pridobi.

Evkariontske celice energijo pridobivajo z zapletenim postopkom v organelih, ki se imenujejo mitohondriji. Tam se elektroni iz NADH in FADH₂ v štirih proteinskih kompleksih prelagajo na terminalni akceptor, ki je molekularni kisik (pri tem se reducira v vodo), ob čemer se protoni črpajo prek membrane. Nastali potencial...

Slo-Tech - Znanstvenikov s Caltecha (California Institute of Technology) smo že dolgo vajeni kot stalnih gostov v novicah o tehnoloških in znanstvenih prebojih, tokrat pa so nas razveselili s prvim "zdravilom" - nanoroboti, ki so na testiranjih uničili rakave celice 1/1, zaenkrat brez kakršnihkoli stranskih učinkov.

Po besedah Marka Davisa, vodje razvojnega tima, ki je ustvaril armado nanorobotov za boj proti rakastim celicam, gre za novo stopnico in prvi uspeh te vrste - prvo zdravilo, ki je selektivno napadlo in uničilo rakave celice.

Gre za postopek vstavitve RNA fragmenta v rakasto celico, s tem pa blokado določenega gena v genskem zapisu celice in tako tudi z njim povezane...

NASA - Skoraj bi vas prikrajšali za vest, da Američani spet pridno obiskujejo vsemir. Misija STS-129, ki jo izvaja raketoplan Atlantis s šestčlansko posadko, se je pričela 16. novembra z izstrelitvijo iz Cape Canaverala. Te dni gre počasi h koncu. V desetih dneh so postorili mnogo in izvedli tri vesoljske sprehode, ki so vsak trajali okrog šest ur. Poleg tega so na vesoljsko postajo pripeljali precej nove opreme, glavni del je predstavljal ExPRESS (Expedite the Processing of Experiments to the Space Station) Logistics Carriers 1 in 2.

Izvedli so tudi vrsto eksperimentov. Preučevali so vplive vesoljskih poletov na imunsko odpornost človeka ter na...

NASA - Ameriška NASA je objavila obsežno poročilo (PDF) o znanstvenih izsledkih, ki so jih prinesli poizkusi na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Prvi modul, rusko Zarjo, so v vesolje izstrelili novembra 1998, od takrat pa vztrajno dograjujejo postajo. Človeško bivanje je na ISS mogoče od leta 2000 in takrat so se začeli intenzivnejši eksperimenti, čeprav so jih nekaj izvedli tudi v letih 1998 in 1999. Do danes je 52 obiskovalcev ISS v petnajstih ekspedicijah izvedlo 138 eksperimentov s področij raziskav človeka, biologije, fizike, tehnologije, ved o Zemlji in operacij na ISS.

Ugotovili so marsikaj zanimivega, tako da omenimo le najzanimivejše rezultate. Razne klice, denimo zloglasna salmonela, so v vesolju...

NASA - Mednarodna vesoljska postaja (ISS) bo še nekoliko zrasla, poroča International Space Fellowship. Tako kaže dogovarjanje med NASO in Italijansko vesoljsko agencijo (ASI), ki sta bojda povsem blizu končnega dogovora o pripojitvi novega laboratorija k ISS. Zadnja misija space shuttlov na ISS bo STS-133 septembra 2010 prepeljala modificiran večnamenski logistični modul Raffaello, ki ga oblikuje in gradi Italija. Modul ima 16 omar za 9.400 kg opreme, ki se lahko uporabijo za izvajanje eksperimentov. ASI bo plačala 22 milijonov evrov za nadgradnjo modula, v zameno pa bodo dobili mesto na treh kratkih vzdrževalnih misijah ISS in treh polletnih odpravah.

Daily Mail - Raketoplan Discovery je danes minuto pred šesto uro zjutraj po slovenskem času, torej v zadnjih petkovih vzdihljajih po floridskem času, vendarle uspešno poletel v vesolje. Dan pred tem so izstrelitev dvakrat odložili, ker so inženirji potrebovali več časa za preizkuse tesnjenja ventilov rezervoarjev s tekočim vodikom in zaradi slabega vremena. Sedemčlanska posadka, ki jo sestavlja šest Američanov in en Šved, bo v vesolju prebila 13 dni, opravili pa bodo tri vesoljske sprehode. Članica posadke Nicole Stott bo na ISS zamenjala Timothyja Kopro, ki se bo po mesecu bivanja v breztežnosti vrnil domov. Med vesoljskimi sprehodi bodo namestili nov rezervoar amoniaka, ki skrbi za ohlajanje ladje, zamenjali nekaj druge opreme in...

Slo-Tech - Misijo Ulikses sta NASA in Evropska vesoljska agencija začeli oktobra 1990, torej pred davnimi 18 leti. Takrat so v vesolje izstrelili orbiterja, ki je naprej švignil mimo Jupitra, nato pa ja pričel krožiti okrog Sonca z afelijem petih astronomskih enot. Z dvema iz berilijevega bakra grajenima antenama opremljeno plovilo je zbiralo podatke o izbruhih gama žarkov, o Sončevih južnem in severnem polu, kometu Hyakutake, katerega rep je slučajno preletelo leta 1996, Jupitru ter kometih McNaught-Hartley in McNaught. Življenjsko dobo misije so podaljšali štirikrat, nazadnje prav do marca 2009.

Sedaj se misija počasi dokončno zaključuje. Zadnji načrtovani kontakt s plovilom bo 30. junija 2009,...

NASA - Raketoplan Discovery se je v soboto zvečer varno vrnil na Zemljo po uspešni dokončani misiji STS-119. Misija, ki se je z več kot mesečno zamudo pričela 16. marca, je na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) dostavila nov paket sončnih celic, ki bodo zagotovile dovolj energije za nadgradnjo kapacitete postaje s treh na šest ljudi. Mimogrede so na ISS zapeljali še japonskega astronavta, ki je zamenjal Sandro Magnus.

NASA je misijo označila kot zelo uspešno, saj so v trinajstih dneh potovanja okrog zemlje opravili kar tri vesoljske sprehode. Pri pristanku povsem brez zapletov ni šlo, saj so pristali skoraj dve uri kasneje, kot so pričakovali. Razlog je bilo slabo vreme nad Florido, tako da so naredili še en oblet Zemlje. Medtem...

Slashdot - Prav je, da se spomnimo okrogle obletnice Mednarodne vesoljske postaje (ISS), katere prvi modul je leta 1998 poletel v orbito. Res je, jutri bo minilo deset let, odkar je ruska raketa Proton z izstrelišča Bajkonur v vesolje ponesla prvi modul z imenom Zarja. Od takrat pa vse do današnjih dni se ISS z različnimi moduli počasi dopolnjuje, tako da je trenutno 85 % končana. Prvi stalni gostje so nanjo poleteli novembra 2000, štiri mesece po priključitvi habitatnega modula Zvezda, in od takrat ni bila nikoli prazna.

Mednarodno vesoljsko postajo skupaj vzdržujejo Rusija, ZDA, EU, Kanda in Japonska, prek posebne pogodbe z NASO pa sodeluje tudi Brazilija. Nasledila je rusko postajo Mir, ki je...

Slashdot - Odprave v širno vesolje so običajno stvar, ki jo povezujemo z gromozanskimi stroški. Razvoj drage tehnologije, uporaba posebnih materialov, ogromno varnostnih sistemov in ostali faktorji dvignejo cene poletov visoko nad Zemljino površino v višave. Nekaj študentov na univerzi Cambridge pa je ta trend poskusilo spremeniti -- izdelali so plovilo Nova 1, ga z vremenskim balonom poslali 32 km visoko in opravili pravo malo vesoljsko raziskavo, za vse skupaj pa so odšteli le tisoč funtov.

Njihovo plovilo je bilo opremljeno z GSM tehnologijo, običajnim 5-megapikselnim fotoaparatom in radijsko zvezo z Zemljo, prva izstrelitev pa je potekala brez večjih problemov. Nova 1 se je s pomočjo balonov uspešno dvignila, naredila obilico posnetkov in se nato s padalom varno spustila nazaj na tla. Njeni stvaritelji že načrtujejo nadaljne raziskave, v okviru katerih nameravajo za dvig plovila uporabiti raketo namesto balona, do takrat pa se lahko navdušujete ob njihovih trenutnih rezultatih.

Ananova - Čeprav ljudje ponosno zremo v prihodnost s svojo najnovejšo pridobitvijo v vesolju ki sliši na ime International Space Station (ISS ali po domače mednarodna vesoljska postaja), pa astronavti niso prav nič ponosni na razmere v postaji. Čeprav NASA strogo cenzurira razne komentarje, pa je nekaj podatkov vseeno prišlo v javnost. Čeprav je razgled iz ISS prav neverjeten, pa se astronavti pritožujejo nad drugimi stvarmi. Pravijo, da ima postaja polno otroških napak, glasno Rusko mehaniko, računalnik za poročanje napak, ki se vedno pokvari in premajhen DVD zaslon za gledanje filmov.
No ja, sicer pa postaja itak ni bila nikoli mišljena kot vesoljski hotel z nekimi blaznimi standardi .