Slo-Tech - Po vzoru nekaterih tujih založb, ki so na spletu pričele s konceptom plačaj-kolikor-hočeš (ang. pay what you want), je podoben pristop tokrat izbrala tudi slovenska založba.

Gre za založbo Štrancar.com, kjer so se na ta način odločili ponuditi knjigo iPRIROČNIK (Leopard izdaja, Osnove Mac OS X). Knjiga je na voljo v PDF formatu.

Založba tako kupcem ponuja možnost, da knjigo prenesejo s spletna, nato pa se sami odločijo, koliko bodo za knjigo plačali.

Vsekakor zanimiv in v Sloveniji svež pristop, zanimivo bo tudi videti kako uspešna bo sploh taka prodaja. Bo morda v prihodnosti temu zgledu sledil še kdo v Sloveniji?

The Register -

Razpečevanje nelegalnih kopij takšnih in drugačnih zaščitenih avtorskih del postaja vedno bolj razširjeno. Velikim založbam in medijskim korporacijam to ni po godu, saj jim po njihovem računanju povzroča milijardne škode, a razumnih ukrepov jim ne uspe zagotoviti in situacija jim vedno bolj polzi iz rok.

Tokrat je radikalno idejo dobil Orrin Hatch, republikanski predsednik Komisije pravosodnega senata države Utah. Na zadnjem zasedanju je namreč izrazil misel, da bi bilo najprimerneje, če bi se računalniki vseh lastnikov nelegalnih MP3-jev preprosto ... uničili. Za zdaj v Ameriki obstaja zakon, ki izrecno prepoveduje uničenje tujih stvari, a Hatch se ga trudi spremeniti, tako da bi bil oškodovani avtor upravičen do poškodovanja piratovega računalnika. Več o tem.

Kakšne poškodbe računalniške opreme je imel Hatch v mislih, ni natančno znano, saj je računalnik prek interneta težko fizično uničiti. Drugo vprašanje je, kdo bi prispeval sredstva in kdo bi imel čas za lovljenje in...

Slo-Tech - Digital Millenium Copyright Act, klintonovska zapuščina na področju 'računalniške' zakonodaje, se ima na sodišču soočiti z ljudstvom, ki jim tako restriktivna politika ni niti najmanj povšeči.

'American Civil Liberties Union' (združenje interesov ameriških svoboščin? [:D]) se namreč v imenu Benjamina Edelmana poteguje za pravno dovoljenje, da bi slednji lahko raziskal nekatere malomarnosti v programu, ki s(k)rbi za neoporečnost računal v knjižnjicah in šolah. Benjaminu avtorji namreč preprečujejo dostop do seznama blokiranih strani, pobudniki pa se sklicujejo na prvi amandma ameriške ustave (Congress shall make no law respecting an establishment of religion, or prohibiting the free exercise thereof; or abridging the freedom of speech,.... pa sej znate že na pamet iz filmov!) -- pod težo tega je Kongres pred časom tudi samo omejevanje dostopa do vsebin označil za neustavnega!...

Slashdot - Na Slashdotu sem danes zasledil zanimivo povezavo na članek "When elephants dance". Govori pa o boju zabavne industrije z vsemi ostalimi. RIAA, zaščtene glasbene zgoščenke, DMCA, internetna glasba in še več...

Slashdot - Po tem, ko je znanstveniku iz Princetona RIAA grozila, da ga bo tožila v kolikor razkrije svojo dognanja o šibkostih v njihovemu novemu 'protipiratskemu' standardu zapisa glasbe SDMI (Secure Digital Music Initiative), je bila celotna študija vendarle predstavljena na Usenix konferenci o varnosti. O štoriji poroča tudi CNN, bolj podrobno pa Newsforge.
Posledice zakona DMCA je tako čutiti na vedno več področjih. Varen ni nihče, ki se upa spregovoriti o zaščitah, ki si jih izmišljujejo RIAA in druščina. Nekaj podobnega DMCA naj bi kmalu sprejela tudi Kanada. Kdo bo naslednji Dimitrij?

Linux Today - Po tem, ko se je šel EFF (Electronic Frontier Fundation) pogovorit z Adobe-om, je le ta odstopil od tožbe proti ruskemu programerju Dmitriju Sklyarovem. Dimitrij je glavni programer v podjetju, ki je izdalo program, ki omogoča branje Adobovih eKnjig brez dodatnih omejitev. S programom si lahko uporabniki ustvarjajo varnostne kopije, uporabljajo knjige na več računalnikih ali pa počnejo 'nelegalne' stvari.
FBI je aretiral Dimitrija, ko je prišel v ZDA na hekersko konvencijo DEF CON kjer bi moral imeti predavanje. Preganjajo ga po zakonu DMCA (Digital Millenium Copyright Act), ki prepoveduje, da bi sploh smel govoriti o varnostnih luknjah v različnih 'zaščitnih' shemah in prepoveduje izdelovanje orodij, ki bi omogočala odstranitev zaščit. Zakon je zelo restriktiven in večina ljudi meni, da je služi predvsem korporacijam, da lahko omejujejo pravice navadnih ljudi (zanj sta lobirala predvsem Holywood in glasbena industrija).
Na zadevo se je odzval tudi Alan Cox, ki je zaradi tega...

Electronic Frontier Fundation - DMCA (Digital Millenium Copyright Act) je definitivno evil. O tem ni dvoma, ampak zakon v ameriki velja in zaradi tega je ilegalnih veliko čisto normalnih stvari (od igranja DVDjev na Linuxu, do reverse inženiringa protokolov). DMCA je pač produkt holywoodske in glasbene industrije, ki želi navijati cene in ustvarjati mastne zaslužke (80% glasbene industrije je v rokah 5 velikih založb, ki so itak povezane v kartel RIAA, konkurenca my ass). Namen velikih založb je seveda obdržat monopol. Prvo želijo poskrbet, da presnemavanje ne bo poceni. Zaradi tega so pred leti uspešno zavrli splošno rabo DAT (Digital Audio Tape, kar bi moral zamenjat navadne avdio kasete), napadli pa so tudi RIO mp3 player. No ampak to jim ni bilo dovolj, odločili so se, da jim tudi mp3 ni všeč, ker ni pod njihovim nadzorom. V ta namen so izoblikovali SDMI (Secure Digital Music Initiative). Sporna stvar pri tem je, da se poskuša kontrolirati kdo in s katerim predvajalnikom sme uporabljati glasbo. Pa to še ni...

Slo-Tech - Nekaj časa nazaj so se pojavile prve informacije o posebnih, zaščitenih CD medijih, ki naj bi končno rešili večen trn v peti velikih založb - piratstvo. No, očitno se je izkazalo, da brez problemov ne bo šlo! Ker se je OZZY potrudil in novico lepo napisal, jo bom kar skopiral:

Rak rana glasbene industrije je piratstvo, nepooblaščeno kopiranje zgoščenk in ostalih nosilcev zvoka in slike. Marsikomu ni znano, da že nekaj časa obstajajo posebne tehnologije vodnega tiska, s katerimi se lahko zaščiti glasbo na zgoščenkah pred nepooblaščenim kopiranjem. Glavni težavi s katerimi se soočajo glasbene založbe sta dve: kot prvo omenimo majhno nerodnost, ki si jo občasno privoščijo: del naklade zgoščenk za določeno področje zaščitijo, del namenjen drugemu področju pa ne. Nato se najdejo pirati, ki pač skopirajo nezaščitene zgoščenke in jih veselo prodajajo naprej. To se je zgodilo country pevcu Charleyju Prideu. Novo Zelandska naklada njegovih zgoščenk je bila brez zaščite in takojšen plen...

Jaz - Pa tudi še kaj drugega. Kako naj si potem lahko razložimo dejstvo, da se, v bran pred kopijami Napsterja, organi poslužujejo tudi moralno dvoumljivih sredstev? Stvar je bolj poznana kot Internet Anti-Piracy System. Ta program išče programe, ki bi lahko bili povezani z izmenjavo MP3 datotek, ter jih shranjuje v svojo bazo. Beleži tudi vse (pazite sedaj to) IRC pogovore. Če program slučajno odkrije uporabo programa za izmenjavo, pri ponudniku interneta odredi prepoved uporabe. To je pa že preveč! Do kam bo morala prlesti glasbena industrija, da se bo končno zavedla, da štancanje glupih komadov na predrage cedejke pač več ni uporabno? Evolucija narekuje... Vinilke --> kasete --> cedejke. Od tu pa naprej v dve skrajnosti. DVD-A/SACD ter mp3. Mp3 bo prevladal. Glasbena industrija bo asimilirana. Upor je brezpredmeten. Thnx, AA Unique