Slo-Tech - Na začetku leta se je napovedovalo, da bo cena pomnilnika letos upadla, k čemur prispeva več dejavnikov. Ob polletju so zaradi znižanega povpraševanja pričakovali vsaj 10-odstotne pocenitve v tretjem kvartalu, a bo padec še večji. Cene so že za približno 20 odstotkov nižje kot maja, v tem četrtletje pa je pričakovati še padec za 13 do 18 odstotkov. Do konca leta bodo še 20 odstotkov nižje, ocenjujejo v TrendForceu.

Povpraševanje je namreč zelo šibko, zato morajo proizvajalci - zlasti južnokorejska Samsung in SK Hyni - nižati cene. Gre za cene pomnilniških čipov, ki se ne prevajajo neposredno v cene komponent, ki jih kupujejo končni uporabniki, nakazujejo pa trend. Trenutno je 32 GB pomnilnika DDR4 v Evropi že moč dobiti za manj kot sto evrov, DDR5 pa za okoli 135 evrov. Ceniti se je začel tudi DDR3, ki je lani dosegal rekordne cene. Lanske visoke cene pomnilnika so bile posledica splošnega pomanjkanja čipov, zaradi česar so proizvajalci kopičili velike zaloge. A povpraševanje je...

Europa.eu - Evropska komisija v poročilu razkriva rezultate raziskave, ki je pokazala, da v povprečju uporabniki interneta v EU dobijo le 75 odstotkov hitrosti, ki jo plačajo. Ponudniki dostopa do interneta večinoma oglašujejo višje hitrosti z znamenito besedo "do", ki pa jih uporabniki redko dosežejo. Povprečna hitrost dostopa do interneta je v EU 19,7 megabitov na sekundo.

V raziskavi je sodelovalo 10.000 gospodinjstev iz EU, ki so izvedla 75 milijonov meritev hitrosti dostopa do interneta. Ugotovili so, da so najbolj pošteni ponudniki kabelskega dostopa do interneta, kjer uporabniki v povprečju dobijo 91,4 odstotka naročene hitrosti, medtem ko pri optičnih povezavah le 84,4 odstotka. Daleč najslabše so xDSL povezave, kjer dobijo v povprečju le...

BBC - Združeni narodi so nekaj dni pred vrhom Millennium Development Goals Summit, ki bo 19. septembra v New Yorku, objavili izsledke svoje raziskave o dosegljivosti širokopasovnega dostopa do interneta. Cenovno dosegljiv dostop je namreč eden izmed ciljev programa MGD (Millennium Development Goals), s katerim želijo do leta 2015 zmanjšati revščino na svetu in izboljšati življenjski standard za vse Zemljane. Zato tudi vzpodbujajo vlade, da bi si prizadevale za širitev dostopnosti interneta. Doslej je že več kot 30, večinoma razvitih, držav vzpostavilo okvirne programe za razvoj, tako da bo internet dostopen sleherniku.

Ugotavljajo, da je penetracija širokopasovnega interneta po svetu še vedno zelo neenakomerno razporejena, pri čemer se razlike med državami povečujejo in ne zmanjšujejo. Merjeno v odstotkih povprečne plače (torej z realno kupno močjo) je širokopasovni internet najcenejši v posebni administrativni regiji Kitajske Macao, kjer je treba za internet povprečno delati pol ure na...

Ars Technica - Zagotavljanje hitrosti dostopa do interneta je hecna stvar. Naši ponudniki dostopa do interneta (ISP-ji) se trudijo po najboljših močeh zagotavljati oglaševano in dogovorjeno hitrost dostopa do interneta, a jim vedno ne uspe. Iz takšnih ali drugačni razlogov hitrost ni vedno maksimalna in če so težave stalne, pač ponudijo cenejši paket ali, če tega ni, znižanje cene. K sreči se ne držijo slepo Splošnega akta o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta, v katerem je Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije primerno prenosno hitrost zakoličila pri 28.800 bitih na sekundo. V tujini je stanje še slabše, saj je ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) ta teden ugotovila, da je povprečna hitrost dostopa do interneta nekako polovica...

Ars Technica - Ugotovili smo že, da imamo kakovostnejše povezave do interneta kakor v Kanada, a nad stanjem še zdaleč nismo zadovoljni. Razvajeni Evropejec si želi optične povezave v vsako vas in če se to zdi nekoliko preoptimistična zahteva za razpršeno prebivalstvo Slovenije, imajo v Avstraliji obratne probleme. Zahvaljujoč svoji strnjeni populaciji (89 odstotkov prebivalstva živi v mestih) bodo Avstralci postali prva država na svetu brez bakrenih paric. Z ambicioznim 43 milijard avstralskih dolarjev vrednim programom nameravajo državo prepresti z optičnimi povezavami, tako da bo imelo 93 odstotkov prebivalstva optiko do svojih vrat. Za končnega uporabnika brezplačno, saj bodo čez osem let baker odklopili iz omrežja. Problem je, da se prebivalci s projektom ne strinjajo.

Posebej problematičen je položaj na Tasmaniji (po podatkih iz leta 1995 je tam delež urbanega prebivalstva 73-odstoten), kjer je polovica prebivalcev kategorično proti optični povezavi. Vladni NBN Co. ima pravico razkopavati...

CNet - Časi brezplačnih časnikov na spletu se, tako kažejo zgledi, končujejo. V začetku tega leta je za januar 2011 vrnitev k plačljivemu dostopu napovedal The New York Times, sedaj pa mu bosta na tej strani Luže sledila še The Times in The Sunday Times of London, ki sta prav tako v lasti medijskega konglomerata News Corporation. Trenutno sta oba časnika dostopna na kombinirani strani Times Online, kar bo trajalo do maja. Takrat bosta dobila vsak svojo stran, ki bo od junija tudi plačljiva. Enodnevni dostop bo stal en funt (1,12 evra), tedenski pa dva funta (2,23 evra) - vstopnica bo pokrivala oba časopisa. Naročniki tiskanih izdaj bodo lahko brskali po internetnem arhivu brezplačno.

Za isti poslovni model so se...

PC World - Po odstotku penetracije FTTH (Fibre to the Home) je na seznamu evropskih držav na prvem mestu Švedsko zamenjala Litva, kjer ima do optične povezave za internet, televizijo in telefonijo dostop kar 18% vseh gospodinjstev v državi. Švedska je tako padla na drugo mesto, kjer ji na tretjem sledi Norveška.

Takoj za stopničkami se nahaja Slovenija, vse tri naštete države, ki se nahajajo za Litvo, pa imajo penetracijo višjo od 10%. Slovenija za Švedsko, kjer ima dostop do optične povezave okrog 12% gospodinjstev, in Norveško, kjer ima dostop okrog 11% gospodinjstev, z 10,5% ne zaostaja veliko. Deseterico zaključujejo Estonija, Danska, Slovaška, Finska, Nizozemska ter Italija, katerim so se...

PC Magazine - Španija je sledila finskemu zgledu in bo vsem svojim državljanom omogočila pridobitev širokopasovnega dostopa do interneta. Od leta 2011 bodo vsi Španci lahko kupili vsaj megabiten dostop do interneta, ne glede na to kje živijo. Že sedaj sicer na Iberskem polotoku obstaja univerzalna pravica dostopa do interneta, ki jo nudi Telefonica, in preprečuje, da bi zaradi krčenja stroškov prebivalce odročnih predelov odrezali od dostopa do interneta. Operaterje je leta 2006 to stalo 75 milijonov evrov. Potrošniška organizacija FACUA pozdravlja takšno odločitev, dodajajo pa, da en megabit ni dovolj in da je leto 2011 preveč oddaljeno.

Ars Technica - Nova študija o cenah dostopa do interneta po svetu kaže, da se internet v zadnjem času ni opazneje cenil, se je pa hitrost dostopa konstantno povečevala. Od septembra 2007 se je svetovna cena za megabit dostopa do spleta, preračunana v dolarje, zniževala, ponekod občutno. Optika ima 20 odstotkov nižje cene, kabelski dostop 30, DSL pa skoraj 40. Preračun na mesečni dostop z upoštevanjem paritete kupne moči (PPP) pa pokaže, da račun konec meseca ni nič nižji. Zdi se, da je internetno tržišče zasičeno, tako da kakšnih občutnih pocenitev ni več pričakovati. Še vedno je globalno najcenejši širokopasovni dostop do interneta preko povezav DSL, sledi kabelski internet, najdražja pa je optična povezava. V povprečju stane optika 35 dolarjev. Pri nas je še...

Slo-Tech - Na 1176. sredinem seminarju, 27. maja 2009 bodo T. Pisanski, O. Jarh, in A. Kozjek predstavili temo: Muzej interneta - začetki interneta v Sloveniji. Opis predavateljev: "Delovni naslov razstave, ki jo nameravamo postaviti v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, ki je del Tehniškega muzeja Slovenije, je Začetki interneta v Sloveniji. Razstavo želimo postaviti v letu 2011, ob dvajseti obletnici samostojne države Slovenije. K projektu bi radi povabili strokovnjake, ki so soustvarjali zgodovino razvoja interneta v Sloveniji. V ta namen smo s pomočjo dr. Tomaža Pisanskega evidentirali morebitne kandidate s katerimi želimo...

Ars Technica - Lyse je v zadnjem času postal vodilni ponudnik dostopa do interneta prek optike na Norveškem. Distributerju električne energije je to uspelo tudi zaradi zanimivega pristopa, s katerim se poskušajo približati uporabnikom. Do leta 2002 so se ukvarjali zgolj z dobavo elektrike približno 120.000 gospodinjstvom, nato pa so se odločili zapluti še v internetne vode. To jim sprva ni najbolje uspevalo, saj so v prvem letu nabrali zgolj 500 naročnikov internetnega dostopa. Danes je ta številka 130.000.

Kot pravijo, je njihova nekoliko nekonvencionalna strategija zelo uspešna. Svoje akviziterje pošljejo na področja brez optike, kjer ljudi osvestijo o novem načinu dostopa do interneta. Šele ko se zanj odloči 60 odstotkov prebivalcev, dejansko zabrnijo stroji in začnejo polagati vode za trojčka (telefonija, TV, internet) prek simetrične optike. Še bolj zanimiv je način, kako lahko uporabniki privarčujejo 400 dolarjev pri priključitvi. Če se odločijo, da bodo sami skopali rove od ulice do...

TG Daily - Na internetu je zaslediti, da je internet konec preteklega leta dobil milijardtega uporabnika, starejšega od 15 let, če gre verjeti podatkom iz comScore World Metrix. V preglednici, ki so jo pripravili na TechPulse 360, prvo mesto zaseda Kitajska, od koder prihaja 17,8 odstotka vseh uporabnikov. Sledijo ji ZDA s 16,2, Japonska s 6,0 in Nemčija s 3,7 odstotki uporabnikov. Skupaj prihaja 41 odstotkov obiska iz Azije, 28 odstotkov iz Evrope, 18 odstotkov iz Severne Amerike in 7 odstotkov iz Južne Amerike. Od te milijarde ljudi jih je 77 odstotkov obiskalo Google, 64,2 odstotka Microsoftove strani in 55,8 odstotka Yahoo. Te tri so tudi najpriljubljenejše strani na spletu.

Overclockers Australia - V tekočem letu so se po svetu cene za širokopasovni dostop do interneta znižale za približno petino, ugotavljajo Britanci. Najbolj so na udaru DSL-povezave, ki v povprečju stanejo 53 dolarjev mesečno, medtem ko so še na začetku leta 67.

Pavšalne primerjave so sicer zelo netočne, saj so odstopanja po geografskih regijah precejšnja. V ZDA stane megabitna povezava v povprečju 16 dolarjev, medtem ko v Afriki in na Bližnjem vzhodu kar 46. V Evropi so cene še nižje, najnižje pa so v Aziji, kjer megabit v povprečju stane štiri dolarje. Kabelski dostop do interenta se je v Evropi pocenil in pohitril, tako da je sedaj za razliko od lani cenejši kot v ZDA.

Overclockers Australia - Medtem ko tudi naši ponudniki interneta po sramežljivih začetkih vedno odločneje ponujajo optiko, če seveda živite v četrti, ki so jo že uspeli razkopati, je njena razširjenost na Daljnem vzhodu v vzponu. Na prvem mestu v svetovnem merilu je Južna Koreja, kjer ima 12,2 % prebivalcev optično povezavo, 10,5 % kabelsko in 8,4 % DSL. Tako ima npr. več Korejcev optično povezavo kot ima sploh katerokoli širokopasovno povezavo Grkov, Poljakov, Slovakov, Turkov ali Mehičanov. Na drugem mestu so Japonci z 10,2 % optike, 9,6 % DSL in 3,1 % kabelskega interneta. Med Evropejci je na prvem mestu Švedska z šestimi odstotki, medtem ko ima Norveška najvišji delež širokopasovnih povezav (optika, DSL in kabel skupaj) na svetu. Klik!

Finance - Telekom bo s prvim marcem letos znižal tudi cene dostopa do ponudnikov interneta prek telefonskega omrežja med večjo prometno obremenitvijo. Klic na Siolovo telefonsko številko (omrežna koda 0880) se bo pocenil z 1,7 na 1,53 tolarja na minuto. Do drugih ponudnikov (omrežna koda 0889) pa bomo od petka lahko dostopali po ceni 1,89 tolarja na minuto (namesto dosedanjih 2,10).