Slo-Tech - Linus Torvalds se je odločil, da diskete sodijo v koš za smeti ne pa v jedro operacijskega sistema. Gonilnik za diskete ima odslej status orphaned, kar pomeni, da aktivnega razvoja ali vzdrževanja ne bo več. Čeh Jiří Kosina, ki je skrbel za razvoj gonilnika, je povedal, da sploh nima več delujoče strojne opreme za testiranje.

To seveda ne pomeni, da v Linuxu ne bo možno več uporabljati disket. Status sirote dobi kos kode, ko zmanjka razvijalcev, ki bi ga bili še pripravljeni vzdrževati. Sčasoma potem tak modul tudi odstranijo iz jedra. V bližnji prihodnosti se tega še ni bati. V resnici pa so klasične disketne enote na starih krmilnikih prava redkost, saj se dandanes uporabljajo take s priklopom na USB. Slednje ne...

Slashdot - Ena izmed pogostejših nevšečnosti, ki je pestila uporabnike legendarnega Windows 95, je bil šklepetajoči disketnik. Če je uporabnik odprl kakšno datoteko neposredno z diskete, je Windows spravil njeno bližnjico v nedavno uporabljene dokumente v meniju start, kar počne še danes. Žal je to pomenilo, da je računalnik ob vsakem naslednjem zagonu na silo poskušal prebrati vsebino diskete, pa če je ta bila v pogonu ali pa ne. Podobno se je disketnik oglasil, če je uporabnik poskušal dostopati do diska A:, ko v disketniku ni bilo ničesar. Na MSDN blogu je Microsoft pojasnil, kakšne ideje so imeli z implementacijo detekcije prisotnosti diskete v pogonu.

Oseba, ki je pisala 32-bitni gonilnik za disketnik, je ugotovila, da je s pametno izbranimi ukazi moč ugotoviti, ali je disketa dejansko v pogonu, ne da bi se zavrtela. Žal je imela funkcija lepotno napako, da je delovala na približno polovici pogonov diametralno nasprotno. Disketnik iste serije je vedno vrnil 0 ali 1, odvisno od...

BBC - Iz trgovine PC World so sporočili, da bodo do poletja ukinili prodajo računalniških sistemov z disketno enoto. Trenutno se delež takih sistemov v njihovih trgovinah giblje okoli 2%. Sedaj bodo prodali še ostalo zalogo in se nato dokončno poslovili od tehnologije 20. stoletja. Seveda to ni prvič, ko je bila napovedana smrt disketam. Najbolj znan dogodek, ki je sprožil takšne govorice, je bil izid iMac-a leta 1998. Slednji je bil prvi sistem, ki ni imel vključenega disketnika. Zanimivi so podatki o prodaji. Podatki kažejo, da je prodaja disketnikov od leta 1998 padla iz 2,1 milijarde na 700 milijonov v letu 2006. Koliko teh enot je bilo kdaj koli uporabljenih, študije ne kažejo. V PC Worldu se zavedajo, da je čas 1.44 MB disketnih enot končan. Umikajo se predvsem USB ključem in internetu. Bodo pa uporabnikom njihovih storitev omogočili prenos podatkov iz disket. V izvorni novici se avtor ozre tako v preteklost shranjevanja podatkov, kot tudi v prihodnost, ki prihaja z Visto.

X-Bit Labs - Disketa in disketni pogon sta že naša stara znanca. Prvikrat predstavljena daljnega leta 1987 sta bila precéj popularna in uporabna, saj je bila disketa za takratne razmere hitra in prostora. Danes je 1,44 MB premalo, hitrosti merjenje v kilobajtih na sekundo pa so daleč prenizke. Diskete so že nekaj časa zrele za na smetišče zgodovine, a se jim začuda noben izmed proizvajalcev ni bil pripravljen odreči. No, eden redkih je postal Dell. Pri Dellu so se namreč odločili, da v svoje nove računalnike (naprimer serijo Dimension 8250) disketnika ne bodo vgradili, marveč bodo posegli raje po t.i. flash-drives. Končno!

SubZero Tech - Disketnik in disketa sta preživeta pojma v računalništvu in zagotovo sodita na smetišče zgodovine, a kljub temu še vedno presenetljivo veliko računalnikov vsebuje disketni pogon. No, če se svojega disketnika ne želite znebiti, navzven pa želite dajati videz v prihodnost orientiranega človeka, je članek, ki so ga napisali na SubZeroTech, naravnost za vas. V članku namreč opisujejo, kako skriti disketni pogon, a ga kljub temu ohraniti v delujočem stanju. Klik!



Na članek je opozoril BaRtMaN.

RipNet - Drugo ohišje danes prihaja iz tekočih trakov Global WINa, opisali pa so ga pri RipNetu. Ohišje je iz aluminija in ima sprednjo masko lepo zaobljeno. Pred 5,25" pogoni je pokrov, saj so zaščiteni proti elektromagnetnim impulzom. Pogoni lepo zdrsnejo v reže in se pritrdijo s posebnimi plastičnimi zatiči, priloženi pa so tudi posebni distančniki, ki omogočajo lažjo namestitev matične plošče. Poleg ohišja dobimo tudi 2 Powerlogicova 80mm ventilatorja in PalčneŠraufe™ za lažjo pritrditev stranice. Zaradi aluminija, iz katerega je kištica izdelana, tehta le 5 kilogramov. Po besedah avtorja članka sta minusa le težavna namestitev trdih diskov in majhna odprtina za disketnik na sprednji maski. Vsekakor je nakup ohišja priporočljiv (a ne pri nas - kar postaja že kliše), tako da čimprej preberite opis.

Slo-Tech - Ali še uporabljate disketnik?

• Da! 59% (586)
• Ne! 33% (325)
• Šiš-disk. 8% (84)

Nova anketa bo na željo nekaterih aktivistov na forumu pogrešila možnost "šiš-kebap". Sami ste tako hoteli [:D].

Slo-Tech - Novico poslal Koci. Torej, hvala Koci!

Po neuradnih podatkih naj bi Intel prenehal podpirati 3.5 inčne disketne enote ter serijski in PS/2 priključek, podobno pa pričakuje tudi od drugih proizvajalcev elektronike. Po neuradnih podatkih naj bi se to zgodilo naslednje leto. Vzporedni vmesnik zaenkrat še naj ne bi bil na listi za "odstrel". Računalniki naj bi torej v prihodnje vsebovali FireWire in USB priključke. Diskete naj bi ostale v uporabi samo še v poslovnih računalnikih. Apple je že pred tremi leti v svoje izdelke prenehal vgrajevati disktne enote brez kakšnih večjih težav s strani uporabnikov.

X-Bit Labs - Očitno je na svetu še precej ljudi, ki na svoj disketnik in kup disket gledajo s pogledom polnim nostalgije ter, še hujše, kdaj kakšno celo uporabijo. Drugače si namreč ne morem razlagati poteze podjetja Winstation, ki je pravkar začelo dobavo novih disketnih pogonov LS-240 SuperDrive. Seveda gre za naslednika slavnega LS-120 pogona, ki je nekaj časa konkuriral ZIPu potem pa utonil v pozabo. Ni pa mi prav nič jasno zakaj bi kdo sploh hotel kaj podobnega LS-240, še posebej če pogledamo na ceno pogona ($189) ter medijev ($9 za eno disketo). CD-RW all the way!

Mac Central - Navadne diskete so marsikaterem uporabniku le še arhaični ostanki neke prejšnje kulture. 1.44MB v sedanjem svetu CD in DVD diskov pač ne pomeni nič. Toda, kaj, če bi vse vaše diskete naenkrat postale velike 32MB? Ravno to obljublja Matsushita ( Panasonic ), in sicer s pomočjo svojega novega SuperDisk disketnega pogona. Novi pogon seveda bere "extended" 120 in 240MB diskete, toda njegova posebnost je v tem, da je sposoben preformatirati čisto navadne diskete tako, da je potem na njih mogoče shraniti do 32MB podatkov! Zaenkrat je še prezgodaj napovedovati ali se bo tehnologija prijela ali ne, toda v svetu, kjer vlada optika za stare diskete ( pa čeprav malce podmlajene ) ni več prostora...