Slo-Tech - Ogljik, ki bi ga zaradi nepregledne množice spojin, ki jih tvori s skoraj vsemi elementi v periodnem sistemu, lahko poimenovali tudi najdružabnejši element, ima odslej še eno obliko več. Raziskovalci iz IBM Researcha v Zürichu in oxfordske univerze so sintetizirali in analizirali novo, še neodkrito vrsto čistega ogljika. Pri temperaturi 5 K so uspeli ustvariti obroč iz samih ogljikovih atomov: C₁₈.

Trenutno poznamo štiri glavne oblike ogljika: grafit, diamant, amorfni ogljik in nanostrukture. Grafit in diamant ne potrebujeta posebne razlage, amorfni ogljik so koks in podobno, nanostrukture pa so na primer dobro definirani fulereni, ogljikove nanocevke. Poznamo še nekaj eksotike, denimo heksagonalni diamant, karbine, steklast...

Slo-Tech - Na Univerzi v Bristolu so iznašli novo vrsto baterij, ki za razliko od običajnih novosti ne držijo rekordne količine energije ali omogočajo neskončnega števila ciklov, temveč imajo za praktične potrebe neskončno življenjsko dobo. Pokazali so, kako delujejo baterije na radioaktivnost.

Sintetični diamanti imajo zanimivo lastnost, da ob obsevanju ustvarjajo električni tok, zaradi česar se uporabljajo kot detektorji sevanja. Hkrati se v Veliki Britaniji in tudi drugod po svetu valja na tisoče ton radioaktivnih grafitnih blokov, ki so zaradi uporabe v jedrskih reaktorjih kot moderator pridobili nekaj ogljika-14, ki je radioaktiven. Ogljik-14 je zgolj šibek beta sevalec, a to je dovolj, da ga ne moremo kar odlagati v okolju in da šteje za...

Nature - Raziskovalci so eksperimentalno pokazali, da je molibdenov sulfid (MoS₂) v obliki ene same plasti piezoelektričen. To pomeni, da deformacija materiala povzroči nastanek električne napetosti, ki jo lahko izkoristimo za opravljanje koristnega dela. Odkritje ima potencial zlasti za proizvodnjo pametnih električnih naprav, ki jih bomo nosili (wearable electronics) in jim bo treba nekako zagotavljati dovolj električne energije za delovanje, in za električne merilnike.

Piezoelektričnost ni nov pojav in tudi materiale, ki ga izkazujejo, že dolgo poznamo. Prav nasprotno, piezoelektrični efekt sta brata Paul-Jacques in Pierre Currie odkrila že leta 1880, do danes pa ga rutinsko uporabljamo v širokem spektru aplikacij - od elektronskih mikroskopov do pametnih telefonov. Zavoljo tega je tudi atomsko ozadje sorazmerno dobro preiskano.

Samo materiali s polarizirnimi domenami (npr....

Nature - Raziskovalci z Univerze Brown so prvi sintetizirali bor v obliki, ki je nadvse podobna ogljikovim fulerenom. Čeprav ne gre za prvi neogljikov fuleren, gre za najbolj soroden analog klasičnemu C₆₀.

Zgodba o C₆₀ je že dobro znana. Pred nekaj desetletji so bili prepričani, da obstaja zgolj dve alotropski modifikaciji ogljika - trden diamant in mazav grafit (pustimo vnemar eksotični heksagonalni diamant z asteroidov: lonsdaleit). Grafit je pri sobnih pogojih termodinamsko stabilnejši, a je hitrost pretvorbe tako počasna, da se dekletom ni treba bati, da bi njihovi prstani spremenili v grafit....

PhysOrg.com - Če smo včasih v učbenikih prebrali, da ogljik tvori tri alotropske modifikacije (amorfno, grafitno in diamantno), jih danes poznamo še cel kup. Odkrili so fulerene, grafen in ogljikove nanocevke, če omenimo le najpogostejše. Ab initio izračuni ekipe kitajskih znanstvenikov s Podiplomske šole Kitajske akademije znanosti pa kažejo, da obstoji še ena stabilna alotropska modifikacija ogljika, ki so jo poimenovali T-ogljik. O odkritju poročajo v članku T-Carbon: A Novel Carbon Allotrope, ki je objavljen v reviji Physical Review Letters.

T-ogljik si lahko predstavljamo kot izpeljanko iz strukture diamanta, v katerem vsak ogljikov atom zamenjamo s tetraedrom ogljikovih atomov (podobno, kakor lahko v...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos k znanosti na področju kemije so nagrado prejeli 79-letni ameriški kemik Richard Heck z Univerze Delaware, 75-letni japonski kemik Ei-ichi Negishi z Univerze Purdue in 80-letni japonski kemik Akira Suzuki z Univerze Hokaido za delo na področju organske...

CNet - Znanstveniki so uspeli posneti izbruh podvodnega vulkana West Mata, ki leži dober kilometer pod površjem Tihega oceana na območju Fidžija, Tonge in Samoe. Odkrili so ga maja letos, s pomočjo podvodnega robota z imenom Jason pa so napravili spektakularen posnetek erupcije od blizu. Gre za najgloblji vulkanski izbruh, ki je bil kdajkoli zabeležen na filmski trak. Ker je na tej globini hidrostatski tlak tako visok, da skoraj v celoti kompenzira vulkanski izbruh, so lahko kamero poslali povsem v bližino, kar je drugod nemogoče.

Kljub veliki globini in kislosti morja območje ni nenaseljeno. Biologi so tam našli razne rakce, ki so uspevali prav v bližini izbruha. Sedaj primerjajo njihovo DNK...

Wired News - Belgijski uslužbenci Antwerp Diamond Centra v ponedeljek, 17. februarja 2003, ob prihodu v službo niso mogli verjeti svojim očem. Težka debela jeklena vrata enega izmed najvarnejših podzemnih sefov so bila priprta, notranjost pa razmetana. Zgodilo se je nemogoče. Svetišče vseh draguljarjev, koder roma osemdeset odstotkov vseh diamantov na svetu in je bilo v tistem letu prizorišče (prijavljenih) transakcij v skupni vrednosti treh milijard dolarjev, so temeljito oskrunili profesionalni tatovi. Na prizorišče sta prihitela Patrick Peys in Agim De Bruycker, ki vodita edino policijsko enoto na svetu, ki se ukvarja izključno z diamanti. Alarm je bil funkcionalen in ni kazal nobenih nepravilnosti, čeprav so bila vrata na...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...

Slo-Tech - Ameriški astronomi so odkrili diamant v velikosti planeta. Gre za srce nekdanje zvezde, ki je nekoč svetila kot naše Sonce. Orjaški diamant je oddaljen 50 svetlobnih let in se nahaja v ozvezdju Kentavra, v premeru pa meri 4000 km.

Znanstveniki so poimenovali orjaka Lucy po pesmi Beatlov: "Lucy in the Sky with Diamonds."



Več informacij v izvorni novici.

Slashdot - Fizikom na nemški univerzi v Bayeruthu je uspelo ustvariti material, trši od diamanta.

Izdelali so ga tako, da so ogljikove molekule, znane tudi pod imenom ogljik-60, izpostavili izjemno velikim pritiskom. Za ta dosežek so morali snov segreti na približno 2500 kelvinov in jo obenem izpostaviti pritisku 20 GPa, kar je skoraj 200.000-kratnik atmosferskega pritiska.

Ekipa je lastnosti novega materiala izmerila v ESRF v Franciji, rezultati pa so pokazali, da je približno 10 % gostejši od diamanta in je najmanj do sedaj poznana stisljiva snov.

Očitno je v mestu novi šef.

Dan's DATA - Dan's data pisemca so super zadevica, saj v njih dobite podano marsikaj glede splošne razgledanosti, vsakdanji problemi, povezani s tehniko, so s pomočjo Dana rešeni v nekaj minutah in vprašanja, ki imajo karkšnokoli zvezo z elektriko, so pri njem vedno dobrodošla.

Tokrat v svojih pismih z zaporedno številko 75 odgovarja na vprašanja o diamantih kot polprevodnikih in procesorjih, ki bodo nekoč narejeni iz sintetičnih diamantov; domačem razdiranju in servisiranju daljinskih upravljalcev, ki nimajo vijakov; "okuženosti" električnega omrežja z raznovrstnimi elektromagnetnimi valovanji; ozemljitev napeljave v vašem avtomobilu doda nekaj konjskih moči in o majhnih darilcih za novo leto. Tukaj.

Wired News - Od nekdaj je človek sanjaril o spreminjanju oglja v drage kamne ali kovine. Ampak, zakaj se ustaviti pri zlatu, ko so na voljo še veliko več vredni elementi, na primer ogljik? A ne kar katerikoli ogljik, temveč najboljši prijatelji nežnejšega spola -- diamanti?

Pravzaprav je stvar nemarno preprosta, takorekoč vsakdo z nekoliko bolje opremljeno delavnico bi lahko to počel. Vzamete opilek diamanta, nekaj grafita ali česa podobno ogljikastega, ju podvržete 50.000 atmosferam in par tisoč stopinjam, hip, hip, strašni trik, pred vami se svetlika čisto pravi diamant. Preprosto kajne? No, prav tega se je lotila skupina znanstvenikov iz Floride. Kar jih ločuje od minulih tovrstnih...

New Scientist - Ne, jutri pa še ne - leta 2007 pa že mogoče. Tako napoveduje Robert Clark z univerze New South Wales v Sydneyu. Datum je presenetljiv saj je bila pred kratkim ta tehnologija za mnoge še krepko v povojih. Težava tehnologije je namreč ta, da so delci (atomi, elektroni, fotoni) izredno občutljivi na zunanje vplive. Clarku pa je očitno uspelo izdelati čip, ki kljubuje vsem tehnološkim oviram. Nekaj podobnega naj bi dosegli tudi naši severni sosedje Avstrijci na univerzi v Innsbrucku. Kvantni klik!

Tech Review - Raziskovalci, z Matthias Schreckom iz Augsburške univerze v Nemčiji na čelu, so razvili kristalno-diamantni film (tanka plast materiala), ki je bolj odporen kot silicijski. Čipi na takih ploščicah bodo bolj odporni na visoke temperature ter na udarce, kar vodi k temu, da jih bodo predvsem uporabljali v letalski in avtomobilski industirji.

Podobne kristalne rezine so izdelovali že prej, toda ker so umetne diamante izdelovali na siliciju so bili med delčki ostri robovi, kar pomeni slab polprevodnik. Sedaj pa so začeli proizvajati diamantne filme na iridiju, kar posledično pomeni bolj uravnan in manj nazobčan kristalni polprevodnik. Celotna novica tukaj.