Slashdot - Prejšnji petek je, za povprečnega Zemljana povsem neopazno, blizu mimo Zemlje švignil meteorit z imenom 2009 VA. Blizu to pot pomeni približno 14.000 km stran, kar je približno Zemljin premer oz. tridesetinka razdalje do Lune. Zanimivo je, da tega 7-metrskega asteroida do 15 ur pred preletom nihče ni opazil, so pa nato urno izračunali, da ni nevarnosti za zadetek. S tem obiskom se je asteroid uvrstil na tretje mesto zabeleženih najbližje mimoletečih vesoljskih teles: lani je TS26 Zemljo obvozil za 6150 km, leta 2004 pa je FU162 zgrešil za 6535 km. Povprečno sicer takšne obiskovalce dobimo...

Nature - Vsake toliko objavimo kakšno vest o novem odkritju na področju baterij, za katerega raziskovalci obljubljajo, da bo res prebojno. Žal ti izdelki potem le redko najdejo pot do masovne proizvodnje in morebiti celo trgovin na našem koncu Atlantika. Tokrat so raziskovalci z MIT-a odkrili nov način delovanja baterij oz. akumulatorjev, ki naj bi omogočal hipno polnjenje in praznjenje; ker temelji na izboljšavi obstoječih litij-ionskih baterij pa naj bi kmalu zaživel med ljudskimi množicami.

V današnji številki ugledne revije Nature poročajo o odkritju novih ultrahitrih tunelov za transport električne energije skozi litij-železov fosfat (LiFePO₄), ki je v uporabi v litij-ionskih baterijah. To v teoriji in tudi v prototipu, ki so ga pripravili, omogoča zelo hitro polnjenje baterij (10 do 20 sekund), kar bi bilo uporabno v vseh vejah industrije - od električnih avtomobilov dalje. Srž odkritja leži v hitrosti gibanja litijevih ionov skozi elektrode, ki bi moralo biti po izračunih zelo...

Observatorij Črni vrh - Jure Skvarč je 24. avgusta odkril asteroid, ki pripada skupini Apollo. Zemljini orbiti se bo približal na manj kot 0,05 a.e.. Luna je od zemlje oddaljena 0,0026 a.e. Več si preberite na spletni strani Observatorija Črni vrh. Očitno, da odkritja slovenskih astronomov kar dežujejo.

Slo-Tech - V ponedeljek je Stane Matičič na Observatoriju Črni Vrh odkril naš prvi komet C/2008 Q1 (Matičič). Več o tem si lahko preberete na spletni strani Observatorija Črni vrh. Čestitke!

Slo-Tech - Kot poročajo številni portali, so odkrili dokaze, da Luna ni tako suha, kot se je domnevalo. Rezultati raziskav bodo objavljeni v julijski številki revije Nature.

Do odkritja so prišli na Univerzi Brown (Providence, Rhode Island, ZDA) med proučevanjem steklastih kroglic, nastalih med vulkanskimi erupcijami cca 3 milijarde let nazaj. Te kroglice je na Zemljo prinesla misija Apolla 15, pojem "steklast" pa pomeni, da se je ta material med vulkansko erupcijo ohladil tako hitro, da je bilo onemogočeno formiranje kristalov (mineralov), prav tako je onemogočena izguba plinaste oz. lahkohlapne...

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj...

Washingtonpost - Ko so aprila v NASA Goddard Sprace Flight Centru predstavili možnost, da pošljejo v orbito robota, ki bi naj popravil Hubblov vesoljski teleskop, so se znanstvenikom vse zdele samo sanje. Toda sedaj je ravno taka naloga postala že precej verjetna in pri NASI načrtujejo, da bodo robota poslali v orbito nekje v letu 2007.

Po trditvah znanstvenikov je naloga vse prej kot lahka, saj bo moral robot delati v okolju, ki mu nikakor ni namenjeno. Edward J. Weiler, direktor tega centra, omenja, da je naloga tako lahka kot "dvakraten uspešen pristanek na Marsu". Namreč robota bodo morali naučiti odpirati in zapirati vrata ter "predale", odklopiti in priklopiti električne priključke in to vse v precej nezavidljivih pogojih visoko nad površino Zemlje.

Celotna misija, v kateri bi "Dextre", kot je robotu ime, poletel v orbito bi naj stala med 1 in 1.6 miljarde dolarjev, med glavne cilje pa bi spadala menjava giroskopov, zamenjava kamere za novo precej kvalitetnejšo ter popravilo spektrografa....

Space - Zakon, ki ga je sprejel Kongres ZDA, potrditi pa ga mora še Senat, predvideva nagrade amaterskim astronomom za odkritje asteroidov, ki se smukajo nevarno blizu Zemlje, in seveda doprinose k določevanju njihovih orbit. S tem se bo, skupaj z NASINIM sistematičnim prečesavanjem naše okolice, še za stopnjičko zvečala naša varnost ali vsaj priprlavljenost na tovrstne katastrofe.

več strani -

Kot poročajo New Scientist, je prejšnji vikend letel mimo Zemlje asteroid, ki se ji je izmed vseh opazovanih najbolj približal, saj je letel le 88.000 km mimo nas. Spomnimo, da geostacionarni sateliti krožijo na oddaljenosti približno 39.500 km. Asteroid so poimenovali 2003 SQ222, njegov obhodni čas okrog Sonca po zelo eliptični tirnici pa znaša 1,85 zemeljskega leta.

Novico so objavili tudi pri Washington Times, kjer pa so jo prekomerno napihnili, trdeč, da je šlo za vesoljsko telo srednje velikosti. V resnici je SQ222 eden izmed najmanjših zaznanih asteroidov, ki so potovali mimo Zemlje (in delno skozi njeno eksosfero). Izmerili so mu velikost 3 - 5 metrov, medtem ko je...

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!