Guardian - Spletna skupnost Wikimedia Foundation, ki skrbi tudi za priljubljeno enciklopedijo Wikipedijo, je zaradi svoje neprofitne narave odvisna od donacij. Vsako leto tako organizirajo veliko akcijo, ko obiskovalce na pasicah na vrhu strani prosijo za kakršnekoli donacije. Poleg podpore uporabnikov jim na pomoč z večjimi zneski priskočijo tudi druge organizacije in podjetja. Google je ta teden prvikrat v zgodovini pomagal Wikipediji, in sicer ji je namenil velikodušna dva milijona dolarjev.

Googlov ustanovitelj Sergey Brin je ob tem dejal, da je Wikipedija eden izmed največjih triumfov interneta. S svojo ogromno zbirko informacij je nepogrešljiv vir za vsakega deskarja na spletu.

Kljub temu še vedno večino prispevkov darujejo navadni uporabniki. Ti so v zadnji akciji, ki se je zaključila januarja, skupno zbrali kar osem milijonov dolarjev, kar je tri četrtine načrtovanih prihodkov za to fiskalno leto.

Gre za lepo gesto in ne nepričakovano, saj Google redno podpira projekte, ki pomagajo...

Slashdot - Wikimedia Foundation je od svojega nastanka stremela za idealom prosto dostopnega znanja in informacij, kar je lahko udejanjila le s primerno licenco, ki je veljala za objavljena besedila. Ob nastanku je bila najprikladnejša GNU Free Documentation License (GFDL), ki pa je sestavljena predvsem z mislijo na programsko dokumentacijo, ne pa članek v Wikipediji, navedke v Wikinavedku ipd. Problemov z obstoječo GFDL je kar nekaj; predvsem pri člankih z ogromno avtorji, kar so v Wikipediji praktično vsi. GFDL tako na primer terja, da je vsakemu navedku besedila, ki je pokrito z GFDL, dodana celotna licenca, kar je moč realizirati v knjigah in na spletu, nemogoče pa v video ali avdio posnetkih ter krajših povzetkih.

Ob nastanku Wikipedije boljše licence še ni bilo, sedaj pa jo imamo, zato bodo počasi migrirali nanjo. Z glasovanjem so namreč odločili, da bo vsa prihodnja vsebina objavljena z dvema licencama: obstoječo GFDL in odslej tudi s Creative Commons Attribution-ShareAlike...

Delo - Ustanovitelj proste spletne enciklopedije Wikipedije - Jimmy Wales je v ponedeljek predstavil nov odprti spletni iskalnik Search Wikia. Glavna prednost iskalnika je odprtost oziroma transparentnost algoritma kar pomeni, da si lahko uporabniki ogledajo, kako algoritmi delujejo (kako je iskalnik sploh prišel do rezultata). V prihodnosti jih bodo lahko celo prilagodili po svojih potrebah.

Search Wikia je sicer komercialni projekt, ki naj bi se financiral z oglasi. Lastnik iskalnika je podjetje Wikia.com, ki ga je leta 2004 ustanovil Wales.

Vendar pa odprtost morda ne bo dovolj za uspeh iskalnika, saj so prvi odzivi predvsem negativni.



Vir: Delo.si, Ars Technica.

Slashdot - V času tega pisanja je ta številka že presežena, vendar je te dni angleška Wikipedija dosegla dva milijona vnesenih prispevkov. Drugomiljonski članek naj bi bil posvečen El Hormiguero-u, ki je komik na španski televiziji.

Vendar po zadnjih pregledih poročajo, da se za to "častno" mesto potegujejo kar trije prispevki. Kateri je dejansko na dvamiljontem mestu, bo znano, ko bodo pri Wikimedia Foundation preverili sistemske loge.

Vir

Slashdot - Izteklo se leto 2006 je bilo še eno leto rekordov za Wikipedijo, poročajo pri Advertising Age. Število obiskovalcev se je več kot podvojilo, tako da je samo novembra enciklopedijo obiskalo 37,8 milijona ljudi, kar je bistveno več od klasičnih Britannice in Columbie. Kar se tiče citatov, je bila Wikipedija še uspešnejša, saj so njene strani citirali 29.000-krat, kar je za 54 % več kot leta 2005. Najpogosteje v blogih citirani Wikipedijin članek govori o Webu 2.0, sledijo pa mu preminuli Steve Irwin, floridski škandal Mark Foley in pogruntavščina, ki je spletne uporabnike leta 2006 naravnost obnorela, blog. Za več kot 200 odstotkov se je povečala tudi raba fraz "Wikipedija pravi", "po Wikipediji" in podobnih, kar kaže na vse večjo kredibilnost projekta kljub občasnim spodrsljajem. Več o tem na Slashdotu.

Slashdot - Znanstveniki v grenoblskem CNRS (Centre National de la Recherché Scientifique) so uspeli doseči superprevodnost v siliciju, poroča Slashdot. Superprevodnost je pojav, da snov pri ohladitvi pod kritično temperaturo izgubi klasično ohmsko upornost, tako da začne tok v sklenjeni zanki teči neomejeno in brez izgub. Ta efekt srečujemo pri mnogih kovinah (a ne pri zlatu in večini feromagnetov) pri nizkih temperaturih (pod 20 K) in pri nekaterih drugih spojinah, ki imajo kritično temperaturo nad vreliščem tekočega dušika.

V CNRS so za pripravo superprevodnega silicija uporabili mnogo višjo stopnjo dopiranja, kot to počnemo za izdelavo polprevodniških elementov....

RTV Slovenija - Staro pravilo, da zgodovino pišejo zmagovalci, na Wikipediji dobi še zanimivejšo obliko. Sedanjost pišejo tisti, ki imajo motiv. Pogosto ponavljajoče se vprašanje o tej enciklopediji je relevantnost in zanesljivost njenih vsebin. Za najnovejši škandal(ček) je kot kaže poskrbel sam ameriški kongres, ki je, kot so ugotovili, spoliral preko tisoč prispevkov, predvsem biografije politikov in druge občutljive teme. Več o tem lahko preberete kje drugje kot na Wikipediji.

Yahoo News - Jimmy Wales, ustanovitelj največje proste spletne enciklopedija Wikipedija, je v ponedeljek dejal, da razmišlja o papirnati izdaji Wikipedije. Za zdaj je dosegljiva le prek interneta, kar je po njegovem mnenju ovira za dosego cilja proste dostopnosti znanja po celem svetu, ne le tistem koščku s hitrimi internetnimi povezavimi. Tako lahko od sredine prihodnjega leta dalje pričakujemo prvo tiskano izdajo Wikipedije, prav tako pa tudi verzije na CD-jih in DVD-jih, namenjene deželam v razvoju.

Wales je razmišljal tudi o spletnem vandalizmu, težavi, ki prizadene vse spletne strani, kjer uporabniki lahko prosto spreminjajo ali dodajajo vsebine. Kritični članki v Wikipediji so predvsem tisti, ki obravnavajo aktualno problematiko ali kontroverzne teme, naprimer iraško ali vietnamsko vojno, religijo itn. ( Primer vandalizma v članku o vietnamski vojni.) Takšne izpade sicer skrbniki relativno hitro popravijo, a so kljub temu moteči. Jimmy Wales je dejal, da Wikipedija razvija novo...

Jaz - Hehe, da so hekerji aktivni tudi pri nas, kaže zadnji primer, ki si ga lahko ogledate na http://www.ljubljana.si. V stilu "defacov" večjih strani se je neka uboga črna duša spravila tudi na domačo stran našega glavnega mesta in na njo postavila nekaj povsem neprimernih parol. Ogledate si jih lahko na spodnji sliki, oziroma, v času tega pisanja celo na strani sami. Me prav zanima, kako dolgo bodo rabili, da bodo "napako" odpravili . Thnx, Marko.