»

Unicode triki v imenih email priponk

Prikaz znakov od desne proti levi podpirajo vsi modernejši operacijski sistemi - Windows od Viste naprej (XP-ji rabijo posebni dodatek), Ubuntu in MacOS X. Isto velja za moderne e-poštne odjemalci.

vir: Heise
Heise - Norman antivirus je izdal opozorilo o pojavu več trojancev, ki se širijo z email priponkami z zamaskiranimi imeni. V imenu priponke, npr. "doc.importantdocument.exe", je vstavljen poseben unicode znak Right-To-Left Override (RTL), ki obrne smer branja besedila v od desne proti levi, tako da dobimo "exe.importantdocument.doc". S tem se ustvari vtis, da gre za nedolžno word / jpg / avi / .. datoteko in ne izvršljivko.



Operacijski sistemi, e-poštni odjemalci in protivirusni programi datoteko še vedno prepoznajo kot EXE in ponudijo običajna opozorila pred izvršitvijo. To v dobršni meri zmanjšuje učinkovitost prevare, je pa res, da mnogi uporabniki preprosto ignorirajo opozorilo, tudi zato, ker vsebini priponke zaupajo zaradi navidezno nenevarne končnice.

Branje z desne proti levi je sicer običajno za uporabnike hebrejske, arabske in...

22 komentarjev

IBM konkurira Google Apps

Ars Technica - Veliki modri se je odločil odrezati si kos pogače, ki jo za zdaj uspešno uživa Google s svojo spletno pisarniško zbirko Apps. V promocijo in razvoj poceni in enostavne za vzdrževanje rešitve za elektronsko pošto in koledar je Google vložil veliko sredstev, sedaj pa ga po desni želi prehiteti IBM. Njihova rešitev se imenuje LotusLive iNotes in je cenejša od Googlove.

Kaj točno ponuja IBM? Gigabajt prostora v shrambi, osnovno zaščito proti virusom in filter za spam, podporo za pametne telefone in druge brihtne mobilne naprave. Vse skupaj stane 36 dolarjev letno na uporabnika, medtem ko Googlova rešitev stane 50 dolarjev. Da bi administratorje pritegnili, jim IBM ponuja tudi enomesečno...

5 komentarjev

V San Franciscu parkiranje za hekerje "brezplačno"

Brezplačno parkiranje za hekerje

vir: Wired News
Wired News - Joe Grand,Jake Appelbaum in Chris Tarnovsky so se pred časom lotili analize parkirnih avtomatov v San Franciscu ter v treh dneh ugotovili kako je mogoče "brezplačno" neomejeno parkirati.

V avtomatih je parkirnino mogoče plačati s tim. pametno kartico, le-te pa niso digitalno podpisane. Še več, edina avtentikacija uporabnika oz. kartice je opravljena tako, da kartica avtomatu pošlje potrditev, da je geslo pravo oziroma da limit na kartici ni prekoračen. Z nekaj spretnosti je tako mogoče limit na kartici poljubno dvigniti oziroma kartico prilagoditi tako, da se nikoli ne izprazni.

Omenjene...

38 komentarjev

Primerjava igralnih avtomatov in e-volilnih naprav

Schneier.com - Kot poroča Schneier so pri Washington Postu opravili zanimivo primerjavo med igralnimi avtomati in elektronskimi volilnimi napravami v ZDA.

Primerjava kaže, da zakonodaja zahteva, da je programska oprema igralnih avtomatov preverjena in predložena državnim organom, kar pa ne velja za programsko opremo v volilnih napravah. Prav tako zakonodaja zahteva, da je vsa oprema igralnih avtomatov certificirana, preverjeni pa so tudi proizvajalci te opreme - kar spet ne velja za volilne naprave.

Schneier ugotavlja, da so igralni avtomati v uporabi vsak dan, vse leto, elektronske volilne naprave pa bistveno redkeje, zato je tudi odkrivanje njihovih pomanjkljivosti bistveno oteženo. Zanimiva pa je predvsem ugotovitev, da je zanesljivost igralnih avtomatov povsem ne-politično vprašanje, iz nekega nenavadnega razloga pa je - vsaj v ZDA - zanesljivost elektronskih volilnih naprav eno izmed pomembnih političnih (in ne zgolj strokovnih) vprašanj.

V Sloveniji verjetno ni dosti drugače...

9 komentarjev

Open Content Alliance omogoča prost dostop do digitaliziranih knjig

Slo-Tech - Organizacija Internet Archive, ki se ukvarja z arhiviranjem starih spletnih strani je pričela z novim projektom z imenom Open Content Alliance

Namen projekta je vsemu svetu ponuditi dostop do nacionalnih knjižnic. Za razliko od podobnih Googlovega in Microsoftovega projekta, bo iskanje po Open Content Alliance arhivih dostopno brez omejitev.

Do sedaj se je v projekt vključilo 80 knjižnic in raziskovalnih ustanov. Za razliko od Googlovega in Microsoftovega programa je za sodelovanje pri projektu Open Content Alliance potrebno plačati stroške skeniranja. Kljub temu se številne ustanove raje odločajo za sodelovanje pri projektu, ki omogoča prost dostop brez omejitev.

6 komentarjev

Avtomat za knjige

CNN - Avtomatom za pijače, prigrizke, žvečilke, cigarete, parkirne listke in podobno se bo v ZDA pridružila nova vrsta avtomatov. To pot bodo avtomati prodajali knjige.

Petdeset tisoč dolarjev (mimogrede, v evrih bi zneslo to 38.000) vredni Espresso je po več letih razvoja gotov in bo v začetku prihodnjega leta dosegel ljudske množice. Prva ga bo dobila newyorška knjižnica, kasneje pa naj bi jih razdelili med 10 do 25 knjižnic onstran Atlantika. Na zahtevo bo takšen avtomat v pičlih sedmih minutah uredil, natiskal in spel poljubno besedilo iz Googlove in Open Content Alliance baze, ki bo sprva obsegala 2,5 milijona besedil z že pretečenim rokom za avtorske pravice, od katerih bo približno milijon v angleščini. Tudi tisk od desne proti levi naj ne bi bil problem, edina omejitev za vse knjige pa bo zgornja meja števila strani, ki znaša 550 strani, tako da si Vojne in miru v enem izvodu ne boste mogli privoščiti. Cena naj bi bila poldrugi evrocent za stran. Več o tem.

23 komentarjev

Peka cedejev prek avtomata

News.com.au - Zanimiva novica iz avstralskih logov: V mestu Adelaide v Avstraliji je v veleblagovnico postavljen prvi avtomat za peko zgoščenk. Postopek je zelo enostaven. V prvo režo vstavimo zgoščenko, ki jo želimo presneti, v drugega pa prazen cede. Postopek traja manj kot deset minut (to nakazuje 8-12x pečenje), stane pa pet avstralskih dolarjev, kar znese slabih sedemsto tolarjev. Za dodatek 250 SIT pa lahko kupite zgoščenko kar v avtomatu :D. Zanimivo, kaj? Thnx, experimetant!

2 komentarja

Espresso Pocket PC

HardOCP - Gotovo ste že kdaj videli kakšen miniaturni računalnik, ki je bil bolj podoben majhni kovinski škatlici, kot pa pravemu računalniku. Če me spomin ne vara, sem takega miniaturca omenil že v eni izmed prejšnjih novic, vendar pa je bil takrat opis v portugalščini. Če bi radi opis v angleščini, potem se odpravite na HardOCP. Tukaj so testirali tako imenovan Espresso PC, katerega ohišje je veliko nekako toliko, kot malce obilnejši walkman. Kot pri vseh manjših izvedenkah, je največja odlika Espresso PC ravno prenosnost. Seveda pa moramo na račun prenosnosti žrtvovati zmogljiv hardver. Espresso PC sicer podpira Intelove procesorje do 1 GHz, vendar pa ima bolj ubogo grafiko (i810), ki je neprimerna za pospeševanje sodobnih iger ali zahtevnih grafičnih programov. Seveda pa Espresso tudi ni namenjen takim stvarem, saj so ga izdelali predvsem za tiste, ki potrebujejo dokaj zmogljiv, prenosen računalnik, poganjanje 3D programov (iger) pa jih ne zanima.
Kdo ve, morda bomo več takih...

0 komentarjev

Novi ZZZ

ZZZ - Kolya nas je spet razveselil z novo izdajo ZZZja! No, mogoče bomo te malo manj veseli, saj nekako ne dosega visoke ravni prejšnjih, toda fante ima vsaj dober izgovor, saj se pripravlja na potovanje v Italijo. V tej številki si tako lahko ogledate Casiov avtomat za printanje digitalnih fotografij (avtomat, podoben avtomatom za pijačo, ki sprejema CompactFlash, SmartMedia ipd. kartice ter printa slike, ki so na njih), zložljivi avto-letalo ter NASA tehnologijo, ki bo pripomogla k boljši kvaliteti pridelanega vina. Smeha polna kapa .

7 komentarjev