Ars Technica - V zadnjem času kapaciteta trdih diskov le počasi narašča ali pa celo stagnira, saj so raziskovalci zadeli ob zgornjo mejo gostote zapisa podatkov na magnetne plošče. Na področju zviševanje gostote zapisa potekajo intenzivne raziskave, med katerimi so v Hitachijevih laboratorijih odkrili načina, kako lahko na kvadratni palec stlačijo tudi do enega terabajta podatkov. O tem pišejo v članku v reviji Nature Photonics.

Za dosego tako velike gostote zapisa so hkrati uporabili dvoje metod, ki imata isti namen. Zadušiti poskušata superparamagnetizem, ki se pojavi zaradi sprostitve toplote ob zapisu podatkov, ta pa lahko obrne sosedne bite in uniči podatke v bližini. TAR (angl. thermally-assisted magnetic recording) segreje zelo malo območje za zapis in ga nato ohladi, s čimer prepreči manipulacijo sosednjih bitov. Druga metoda se imenuje BPR (angl. bit-patterned recording) in pomeni zapisovanje na površino, ki ima "magnetne otoke", ki preprečujejo vplivanje na bite izven posameznega...

TG Daily - Optični mediji očitno še niso povedali svoje zadnje besede, saj bi lahko uporaba laserjev revolucionirala način in gostoto zapisa podatkov, ki jih zdaj hranimo v NAND čipih, na vrtečih se magnetnih ploščah oz. na običajnih optičnih medijih. V prihodnosti bi za shranjevanje podatkov lahko uporabljali kristale kuhinjske soli (NaCl), ki jih je že mogoče izdelati z dovolj natančnosti na tako majhni skali, da bi v velikost sladkorne kocke shranili kar terabajt podatkov.

Ustvarjanje malih kristalov v želatini poteka z uporabo vsaj dveh šibkih laserjev, postopek pa je omogočilo odkritje, da tudi vidna svetloba lahko sproži formacijo kristalne strukture. Posledično bi lahko tako izdelali optične medije, sestavljene iz znatnega števila plasti, namesto trenutno popularnih eno- do dvoplastnih vrtečih se medijev....

Slashdot - Tukaj ne govorimo o magnetni plošči ali optičnem mediju v velikosti A4, gre za dejanska mrtva drevesa. Sainul Abideen je namreč iznašel tehnologijo, s pomočjo katere lahko poljubne podatke zapišemo v obliki geometrijskih vzorcev različnih barv, ki jih nato preprosto natisnemo na papir, ko želimo podatke prebrati, pa jih najprej poskeniramo in nato pretvorimo v prvotno obliko.

Gostota zapisa pisanega papirčka bi tako naj bila kar 2.7 GB na kvadratni palec, stvar pa ima tudi druge prednosti - tovrsten medij je možno izdelati mnogo ceneje kot danes najbolj razširjene optične diske iz polikarbonatov in osrečuje tudi Zelene, saj je biorazgradljiv. Več na Slashdotu.

Slashdot - Fujitsu je predstavil barvni elektronski papir, ki ga je možno tudi upogibati. Za svoje delovanje porablja zelo malo energije, medtem ko za prikazovanje mirujoče slike sploh ne potrebuje električne energije, zahvaljujoč posebni funkciji s katero si "zapomni" sliko. Posebnost tega elektronskega papirja je poleg barv tudi v tem, da se slika, ki jo prikazuje, ob ukrivljanju "paprija" ne popači. Več podrobnosti je na voljo tukaj, izvirno novico pa sem prebral na Slashdotu.

Slashdot - Citizen Watch je izdelal <b>digitalno uro debeline papirja</b>. To novost jim omogoča E Ink Imaging Film. Poleg dejstva, da ura ne potrebuje popolnoma nobene osvetlitve, je prikazovalnik tudi zelo stabilen, ker ima spominski efekt, ki ne zahteva praktično nič energije za ohranjanje slike. Vse to pa posledično tudi drastično poveča trajanje delovanja baterije in nam da rezultat: en odstotek porabe energije tradicionalnih prikazovalnikov ure.

Kdo ve kdaj se bodo takšni prikazovalniki pretvorili v prikazovalnike reklam... bodo bannerji še v papirnatih časopisih?

24 ur - Kaj lahko se zgodi, da bodo diski prihodnosti izdelani kar iz papirja. Po dveh letih raziskav sta namreč podjetji Toppan Printing in Sony iz posebne papirnate mase izdelali prototip optičnega diska, ki deluje po tehnologiji Blu-ray, nanj pa se da stlačiti 25 GB podatkov. Disk naj bi bil podoben DVD-jem, le da bo z debelino 1,1 mm za malenkost debelejši.

New Scientist - Izraelsko podjetje Paper Power je razvilo novo obliko baterij. Možno naj bi bilo to baterijo "natisniti" na papir, saj je debelina troslojne baterije le 0,5 mm. Cena za en kvadratni centimeter, ki je zmožen dovajati napetost 1,5V in ima kapaciteto 3 mAh, je le nekaj tolarjev. Najprej naj bi bile te baterije uporabljene na raznih propagandnih letakih, kjer naj bi napajale majhne LED diode, kasneje pa še marsikje drugje. Klik!

Ciencia Digit - S čem vse lahko poškodujete CD? Če ga popraskate, lahko, da ne bo več delal. Kako še? Lahko ga polijete s kakšno jedko snovjo, ki bo razžrla površino zgoščenke.
Samo to so vsi vsakodnevni primeri (no ja, jedka snov vsakdanji primer?). Kaj pa, če živite v centralni Ameriki, kjer je 30°C in 90% vlažnost zraka. Takrat imate poponoma drug problem. Ime mu je Geotrichumthat. Gre za gobo, ki živi v centralni Ameriki in se hrani z ogljikom in dušikom, ki je na zgoščenki. Zgoščenka je narejena iz večih delov in eden izmed njih je tudi plast polikarbonatov, v katerih je, z laserjem, zapisana vsebina. Če pa to gobo pustimo na CD-ju za nekaj časa, bodo kmalu le še ostanki.
Ne, tukaj ne gre za izmišljotino! Originalna novica je izšla tu, prevedena v angleščino pa je tu. Do te ugotovitve so prišli na nekem španskem inštitutu oziroma univerzi. Zdaj veste, zakaj se je vaš CD Metallice spremenil v CD Britney Spears....

več strani - Na Akibi so se pojavile prve slikice 100GB IDE diskov, ki jih je pred kratkim predstavil Maxtor. Ta je trenutno tudi rekorder, kar se tiče velikosti IDE diskov, titulo pa je prevzel IBMu in njihovim 75GB diskom. Na žalost več podatkov nisem uspel razbrati, saj navsezadnje gre za japonsko stran... No, ko smo že pri diskih, omenimo tudi IBMa. Ta je objavil novo revolucijo v tehnologiji shranjevanja podatkov na magnetne plošče. S pomočjo tehnologije, ki so jo razvili s pomočjo zelo redkega in dragocenega elementa z imenom Rutenij (mater, zadnje čase se vse vrti okoli teh redkih elementov :)), jim je uspelo zapisati kar 100 bilijonov bitov na kvadratni inč prostora. Prevedno v nam bolj razumljive stvari to pomeni, da v roku dveh let 400GB diski ne bodo nobena redkost. Yay!