Gizmodo - Na Times Squaru v New Yorku po novem obiskovalcem dan in noč sveti največja reklama iz LED-diod na svetu. Panel, ki se razteza na treh straneh stavbe in meri 1.600 kvadratnih metrov, je treba z nečim krmiliti, zato so se pri Gizmodo podali v žrelo zveri, ki skrbi za nemoteno mežikanje ledic.

Za vsako stran reklame skrbi 48 diskov, ki so povezani v RAID in s hitrostjo 3.2 GB/s pošiljajo podatke v procesno enoto. Od tod se podatki prek grafičnih kartic prenesejo v šest razdelilnikov (DVI pixel splitter), ki video povečajo na ustrezno ločljivost za prikaz. Potem vse skupaj zapakirajo in po štirigigabitni ethernet povezavi posredujejo 12.000 prikazovalnim modulom. Vsak tak modul je celoten računalnik, ki poleg izrisa točk skrbi za javljanje celega kupa statistik, ki pridejo prav ob odpravljanju težav.

Ločljivost reklame je 10.000 x 4.000 pikslov, za polminutni prikaz ene same točke pa preteče 150 GB podatkov. Širina točke v zgornjem delu reklame znaša 24 mm, v srednjem 12 in v...

Slo-Tech - Pri OmniVision so predstavili najmanjši CMOS senzor, ki meri le 1.4 x 1.4 mm (1/18"). Ker je senzor integriran v sam čip, tako takšna OneChip kamera brez ohišja meri 2.1 x 2.3 mm.



Kamera z ohišjem meri 3.2 mm v premeru, napaja jo 3.3V baterija. Snema v NTSC ločljivosti, oziroma 648 x 486 točk pri 60 Hz, namenjena pa je takojšnjemu prenosu slike na televizijski zaslon ali video snemalnik.

Sliši na ime OmniVision OV6920 in je mišljena za medicinsko (tudi enkratno) uporabo.

Vir novice in slike: LetsGoDigital.org.

Slo-Tech - Pri DALSA Semiconductor so izdelali rekordni CCD senzor, ki vidi v do sedaj nedoseženi ločljivosti 111.000.000 točk. V poštevanki to pomeni 10.560 x 10.560 točk in je prvi senzor, ki mu je uspelo preseči mejo 100 milijonov točk.



Žalostni del novice je, da senzor ni mišljen za uporabo navadnih smrtnikov, kar daje slutiti že sama velikost (približno 10 x 10 cm). Razvili so ga namreč za potrebe astronomov, ki potrebujejo takšno ločljivost pri vizualnem odkrivanju vesolja.

Reuters - Še zadnji v vrsti odstopov in delnih sestopov podjetij iz analognega tržišča fotoaparatov, je pogojno najavil največji na tržišču: Canon. Zaenkrat ne predvidevajo novih modelov analognih fotoaparatov, tako kompaktnih, kot zrcalno refleksnih. Pravijo, da bodo še naprej spremljali zahteve na tržišču, zato nadaljnji koraki še niso čisto dorečeni.

Pred mesecem dni je iz sveta fotografije, tako kot Konica Minolta, odstopila še Mamiya, veteran profesionalne fotografske opreme.

Ars Technica - V starih časih, za železno zaveso, je moral biti registriran vsak pisalni stroj. Tako je lahko (ljudska) milica odkrila sovražnike ljudstva, ki so širili kleveto med narodom. Prav zato vzhodni bolk ni maral računalnikov. Vzhodna paranoja se je prenesla tudi na demokratični zahod (glej povezave spodaj).

Pred kratkim so odkrili, da vsak CCD / COMS čip pušča v zapisu fotografije svoj lasten "prstni odtis". Tako je moč za vsako digitalno fotografijo ugotoviti, s katerim fotoaparatom je bila posneta. Do prstnega odtisa (podpisa) pride že v času rojstva posameznega čipa, na katerega vplivajo naključne spremenljivke, ki na koncu pripeljejo do unikatne obdeleve slike. Metodo so razvili na Binghamtonski univerzi v ZDA. Preverili so 2700 fotografij posnetih z devetimi različnimi kamerami in uspeh je bil 100%.

Veliki brat ima vedno več slednih psov.

GamersHell.com - Europa Universalis II, ena izmed najbolj uspešnih iger razvijalskega studia Paradox Entertainment je dosegla uspeh še na enem področju, kjer se igre le redko pojavijo - v šolstvu. Seveda, ponekod so pri pouku računalništva že uporabljali nekakšne igre, ki pa so bile narejene posebej za izobraževanje in tako v primerjavi s pravimi igrami, ki so prvotno namenjene zabavi, zmazki. Na švedski šoli IT-Gymnasiet Västerås so se odločili, da temu naredijo konec. Prej omenjeno Europo Universalis II so začeli uporabljati za učenje zgodovine, saj igra vsebuje zgodovinsko točne podatke iz obdobja 1419-1819 in tako učence skozi zabavo seznani o dogodkih s prehoda iz srednjega v novi vek, predstavi...

Ars Technica - Digitalni fotoaparat je bil včasih znak prestiža, vendar so tako kot vse druge stvari tudi le-ti postali dostopni širšim množicam. Četudi so se premožnejši včasih lahko bahali s svojim digitalcem, se niso morali ravno pohvaliti s kvaliteto slik. Slike, ki so jih izvrgli digitalni fotoaparati, niso mogle konkurirati slikam analognih fotoaparatov (tistih na film). Do danes se je marsikaj spremenilo. Na Ars Technici so napisali zanimiv članek o tem, kako se je digitalna fotografija spreminjala in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.
Kljub temu, da so digitalni fotoaparati močno napredovali, sem še vedno mnenja, da so analogni fotoaparati še vedno tisto pravo. Ali hočete digitalni ali navadni fotoaparat, pa itak najbolje veste sami.