Slo-Tech - Komisija za preprečevanje korupcije je danes na tiskovni konferenci predstavila novo spletno orodje za spremljanje javne porabe - Supervizor. Gre za podatkovno bazo javnofinančnih odhodkov od leta 2003 naprej, dobro poindeksirano in opremljeno z iskalnikom po proračunskem porabniku (ministrstvo, javni zavod, občina, ipd) oz. prejemniku sredstev (posamezniki, podjetja - izvajalci javnih storitev).



Iskalnik je izhodiščna točka orodja. Z njim lahko poiščemo transakcije, ki vodijo od določenega proračunskega porabnika, do določenega podjetja, ali kombinacijo obojega. Tako nas lahko npr. zanimajo vsi prihodki, ki jih je Telekom Slovenije dobil od Ministrstva za javno upravo (teh je v zadnjih 8 letih bilo kar za 30 milijonov evrov), odhodki Mestne občine Maribor (381 mio) ali njene mestne...

CNet - Medtem ko se Microsoft pripravlja na splavitev svojega spletnega iskalnika Bing, je Google zavihal rokave in napovedal storitev Google Wave. Google ga opisuje kot e-pošto prihodnosti, v kateri bodo skušali združiti elektronsko pošto, IM (trenutno sporočanje oz. instant messaging), deljenje fotografij, twitter, skupno rabo dokumentov in druge vrste mreženja. Na tak način želijo ustvariti enotno ogrodje, ki bo združevalo vse vrste komunikacije.

Projekt je pred leti začel razvijati Lars Rasmussen s svojim bratom. V Google sta prišla, ko je ta prevzel njuno podjetje, ki se je ukvarjalo s kartiranjem, in ga nadgradil v Google Maps. Brata Rasmussen sta nato v Googlu dobila nalogo ustvariti eno izmed najbolj neodvisnih razvijalskih...

Slo-Tech - Potem, ko smo pred časom poročali, da je skupina raziskovalcev uspela razbiti šifrirni algoritem A5, ki omogoča šifriranje pogovorov v GSM omrežju, je pri razvoju odprtokodne prisluškovalne naprave za GSM očitno prišlo do nenavadnega zastoja.

Projekt razvoja odprtokodne prisluškovalne naprave za GSM za ceno manj kot 1000 USD je bil prvič predstavljen na Chaos Communication Campu 2007 v Nemčiji. V predstavitvi projekta sta David Hulton in Steve Muller poudarila, da bodo izsledki projekta javno dostopni, posebej zanimiv pa je odgovor na prvo vprašanje iz publike na koncu predstavitve.

Hulton in Muller sta nato na konferenci Blackhat Washington pripravila še eno predstavitev projekta, kjer sta predstavila že nekoliko bolj izdelano prisluškovalno napravo za 900 USD.

Vendar pa v času predstavitve projekt še ni bil povsem dokončan, saj mavrične tabele, ki sta jih raziskovalca uporabljala za kriptoanalizo GSM pogovorov še niso bile izdelane v celoti. Sta pa raziskovalca napovedala, da...

Slo-Tech - V torek vas ob 18.30 vabimo na predavanje o OpenStreetMap, projektu prostega zemljevida celega sveta, ki ga lahko vsakdo ureja. Še vedno nastaja in se hitro razširja. OSM ustvarja in ponuja proste kartografske podatke, predvsem zemljevide mest, in jih daje v splošno javno rabo pod licenco Creative Commons.
Projekt OpenStreetMap bomo predstavili z predavanjem in pozvali k srečanju vse, ki so že ali pa bi še radi prispevali k prostemu kartiranju Ljubljane. K sodelovanju vas bo nagovarjal Luka Frelih.

Ob 20.00 sledi otvoritev prostorske...

Slo-Tech - V torek, 16. maja, vas ob 19.00 vabimo v Kiberpipo na predstavitev projekta Frida, predava Luka Frelih.

"FRIDA V." (Free Ride Data Acquisiton Vehicle) je robustno in udobno kolo, opremljeno za učinkovito raziskovanje in kartiranje javnih urbanih prostorov. Nosi majhen računalnik z brezžičnimnim omrežnim vmesnikom, GPS sprejemnik, osnovno avdiovizualno snemalno napravo (kamero z mikrofonom) in baterije.

Udeleženec v projektu prevzame vlogo voznika in soustvarjalca digitalnih vsebin. Sistem upravlja in nadzira prek enostavnega vmesnika na krmilu kolesa.

Usklajen nabor programske in strojne opreme omogoča samodejno kartiranje odkritih brezžičnih računalniških omrežij, enostavno snemanje z...

Slo-Tech - V torek 9. maja vas ob 19:00 vabimo v Kiberpipo na predavanje Andreja Vernekarja z naslovom Lokalizacija proste programske opreme s KBablom.

Precejšen del proste programske opreme pri lokalizaciji uporablja orodje GNU GetText oziroma format PO, pri čemer se poraja vprašanje, kako medsebojno povezati vse te vire in jih uporabiti v različnih projektih. Še posebej veliko zbirko prevodov ima projekt KDE, ki ponuja tudi orodje za delo z obsežnimi zbirkami katalogov sporočil - KBabel.

Predstavljeno bo delo z KBablom, od osnov prevajanja, do naprednejših zmožnosti, kot je uvoz katalogov iz drugih projektov (GNOME, OpenOffice). Tako lahko s pomočjo KBablove zbirke pohitrimo prevajanje in poskrbimo za večjo usklajenost prevodov.

Andrej Vernekar je vodja slovenske lokalizacije namizja KDE.

Slo-Tech - V četrtek, 5. maja, vas ob 20.00 vabimo v Kiberpipo na otvoritev instalacije Turing train terminal.

Modeli železnic obstajajo že skoraj tako dolgo kot njihovi arhetipi, razviti za potrebe prometa, transporta in trgovanja. Ekonomija in trgovina sta tudi glavna podležeča motiva za razvoj računalnikov, računal in umetnih možganov.

Turingov železniški terminal slepo verjame v zgodnjezgodovinsko napačno izračunavo, da “...bodo računalniki v prihodnje sestavljeni iz 1000 elektronk in tehtali tono in pol.” (Popular Mechanics, marec 1949). Sestavlja ga nekaj tisoč ton jekla, pomanjšanega v računajočo protezo. Operacijski sistem tega spominskega črva je ultimativni univerzalni računalnik,...

Arnes - Pred dnevi so na spletnih straneh Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (ARNES) objavili novico, da po Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS) ne smejo dopuščati svojim slovenskim uporabnikom predstavljanja in oglaševanja na spletnih straneh samo v tujih jezikih. Omejitev seveda velja samo za spletne strani, ki domujejo na spletnih omrežjih, ki so subvencionirana iz javnih sredstev.

V praksi se za večino uporabnikov ne bo dosti spremenilo, vendar pa ta poteza predstavlja še en pomemben korak v boju za ohranitev slovenskega jezika. Zaradi te omejitve se tudi ne bo moglo zgoditi, da bi kakšen raziskovalni segment iz praktičnosti popolnoma prešel na angleške strani. Seveda pa je vse odvisno od budnosti upraviteljev omrežja.

Cyberpipe -

Digitalno snemanje in obdelava materialov dokončno izpodrivata analogne načine dela. Veliko bolj neraziskan teritorij pa je digitalno arhiviranje.

Bodo računalniki čez 10 let še znali prebrati stare CD plošče? Kako trajni so zapisljivi CDji in DVDji, pa DV trakovi? Kakšne formate zapisa izbrati? Koliko virtualnega in fizičnega prostora bodo zasedle digitalne zbirke? Kako pretvoriti obstoječe arhive v digitalne ter kako ustvarjati nove? Kako ponuditi streaming? In koliko bo vse skupaj stalo?

Odgovore je Jure Longyka raziskoval v diplomski nalogi z naslovom Digitalizacija avdiovizualnega arhiva. Možnosti, ki se ponujajo je obdelal v šestih konkretnih slovenskih primerih. Prvo predavanje na to temo bo imel v sredo, 15. januarja ob 19:00 v kinodvorani Kiberpipe, nadaljeval pa teden dni kasneje.

Predavanji bosta zanimivi za vse, ki se srečujejo s potrebo po trajnejšem hranjenju avdiovizualnih del - vse od domačih posnetkov do del profesionalnih ustvarjalcev.

Več o predavanju pa je možno...