Kiberpipa - Teden je okrog in spet vas vabimo v svoje prostore. Od danes dalje je na ogled Zgodovina trdih diskov v režiji Kiberpipinega računalniškega muzeja, v torek bo Urban Škudink na POT predstavil testiranje Django spletnih aplikacij, na SU pa bo Željko Filipin predstavil Watir, Ruby orodje za testiranje spletnih aplikacij. Še vedno velja, da lahko zamujena predavanja pogledate, ko jih objavimo v našem video arhivu, če pa v času predavanja samo nimate časa priti...

Kiberpipa - Letos mineva natanko 30 let, odkar je podjetje Intel predstavilo mikroprocesor 8086, ki predstavlja prvi mikroprocesor t. i. x86 arhitekture. Ta arhitektura (poenostavljeno lahko rečemo, da je arhitektura procesorja njegova zasnova in zgradba) povsem prevladuje na tržišču osebnih računalnikov, uporablja pa se na praktično vseh področjih. Podjetje IBM je leta 1981 izdelalo osebni računalnik IBM PC (model 5150), v katerega so vgradili Intelov mikroprocesor 8088, zasnovan na 8086, in s tem pričeli dobo x86 arhitekture v osebnem računalništvu.



Razstava Kiberpipinega računalniškega muzeja, ki bo na ogled v prostorih Kiberpipe na Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani od 12.5.2008 (vsak delovni...

Kiberpipa - O superračunalnikih je ponavadi največ govora junija in novembra, ko se izda seznam trenutno najmočnejših (širši javnosti poznanih) računalniških sistemov - top 500 list.

Tokrat bomo o tem poslušali malce prej. V prvem tednu aprila namreč Kiberpipin računalniški muzej gosti profesorja Dr. John G. Zabolitzkyja, ki je ustanovil Družbo za historične računske naprave (Gesellschaft für historische Rechenanlagen e.V), ki tvori institucionalno podlago računalniškega muzeja v Münchnu. V okviru tega muzeja deluje tudi Cray-cyber.org, o čemer smo pisali že v članku o zgodovini računalništva na Slo-Techu.

V naslovu novice ne gre za...

Slo-Tech - Danes zjutraj se je na Slo-tech skoraj skrivoma prikradel nov članek o zgodovini računalništva. Izpod peresa Dunje Rosina (vodje Kiberpipinega računalniškega muzeja) in po napornem peer-reviewju moderatorjev, je verjetno članek neverjetno točen in kvaliteten, da o njegovi dolžini in temeljitosti sploh ne govorimo.

Torej vsi, ki vas zanima zgodovina čarunalnikov in še vedno ne veste, da je bila prva programerka ženska, ter, da so Commodorji nastali iz pisalnih strojev, se zapodite v branje. Ostali pa tako ali tako že vse veste.

The inquirer - Socket A in AMDjeve procesorje Athlon, ki smo jih uporabljali na tem podnožju, verjetno poznate domala vsi, ki ste se v zadnjih letih vsaj malo zanimali za računalniško tehnologijo.

Prvi procesorji na podnožju Socket A so se pojavili leta 2000: to so bili 700 MHz Athloni, nekoliko kasneje pa se je pridružil še 600 MHz Duron. Zadnji procesorji na tej platformi so bili Semproni, ki se prodajajo še danes.

The Inquirer poroča, da se po več kot petih letih služenja Socket A poslavlja za vedno. Slika verjetno pove več kot tisoč besed.



Socket A je definitivno posebnost v zgodovini računalništva. Pri zelo hitrem razvojnem tempu, ki ga narekuje računalniška industrija, se je uspel obdržati na trgu več kot...

Slashdot - Jeremy Reimer iz ArsTechice je spisal kratek a informativen članek o zgodovini grafičnega vmesnika (GUI).

Če vas torej zanima kako so se MS Windows razvili od tukaj:

do tukaj:

Ter Linux od tukaj

do tukaj:

Potem si članek le preberite. Za vse sladokusce pa še dodatek v obliki kratke zgodovine računalništva. Vas zanima kako je izgledala lesena miška?

Multiple Digression - Ko bi človek mislil, da se oblikovalci tipkovnic ne morejo spomniti še česa novega, nas presenetijo domači "modelarji". Tipkovnice, ki jih zvijemo, take z nepreglednim številom funkcijskih tipk, svetleča in barvasta tipkala pa ergonomične in "internetne" tipkovnice niso nič posebnega proti originalni ideji priključitve starega pisalnega stroja na računalo.

Avtor članka je naredil uslugo svoji partnerici, ki se je pritozevala nad bolečim zapestjem in trpinčenjem prstov, zato ji je preuredil stari pisalni stroj tako, da ga je lahko priključil na računalnik. Modifikacija "analognega v digitalno" je, predvsem če ste nostalgik in svoje dokumente še vedno tipkate na kakšno staro pritiskalo,...

Slashdot - Ok, videli smo že muzeje starin, pa muzeje sodobne umetnosti, pa računalniške muzeje, pa še kakšne, ampak tale je pa definitivno najbolj obskuren muzej, kar sem jih kdaj videl.
Gre za muzej pokvarjenih TCP/IP paketov, ki so jih ljudje našli v najbolj odročnih in zatemnjenih kotičkih Mreže. Vse od takih, ki jim mankajo glave, do špijonskih in takih, ki jih je popačil zlovešč hardware. Spet drugi so po spletu prečudnih okoliščin pristali na napačnem koncu sveta, kjer bi bržkone dočakali svoj bridki konec, če jih ne bi nekdo opazil s TCPdumpom in jih rešil pred gotovo pogubo. Splača se prebrati tudi uvodno besedilo na vrhu njihove strani.
Svashta!