The Wall Street Journal - Francoski sindikati so z delodajalci sklenili nov zavezujoč dogovor (in ne zakon, kot ponekod napak piše), ki velja za 250.000 zaposlenih v IT in svetovalnem sektorju (podpisala sta ga njuna sindikata CFDT in CGC), za katere ne velja trenutni standardni 35-urni delovni teden v Franciji. To pomeni, da novi dogovor velja za manjši del zaposlenih, a precej prahu je dvignil zaradi določbe, da morajo delodajalci zaposlene pustiti v popoldanskem času pri miru - in to vključuje tudi elektronsko pošto na pametnih telefonih.

Francozi so leta 1999 uzakonili 35-urni delovnik, Hollandova vlada pa je v zadnjem mandatu znižala upokojitveno starost za dve leti. Zdajšnja novost delavcem nalaga, da se po izteku delovnega česa ne odzivajo na elektronsko pošto ali telefonske klice iz podjetja niti da se ne čutijo obvezane to storiti. V medijih so to poenostavili na dejstvo, da po 18. uri zaposleni ne smejo več pošiljati službene elektronske pošte, a resnica je malce bolj zapletena. Dogovor tudi ne...

Slo-Tech - Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Wisconsin je 16. julija letos v primeru Schill v. Wisconsin Rapids School District presodilo, da je elektronska pošta, ki jo vladni uslužbenci pošljejo z računalnika na delovnem mestu, zasebna.

Primer se je začel aprila 2007, ko je državljan Don Bubolz želel pridobiti izpis elektronskih sporočil pet učiteljev, ki so bila zasebne narave, a poslana iz službenega računalnika. Šola je najprej presodila, da gre za informacijo javnega značaja, saj so bila sporočila poslana s službenih (državnih) računalnikov, vendar so se učitelji pritožili. Na prvi stopnji so pritožbo sicer izgubili, vendar je nato Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Wisconsin presodilo, da mora biti delovanje javne oblasti sicer odprto, vendar pa vsebina zasebnih sporočil vladnih uslužbencev ni stvar javnosti.

Sodišče je kljub temu v določenih primerih dopustilo možnost razkritja zasebnih elektronskih sporočil vladnih uslužbencev poslanih iz računalnikov na delovnem mestu, na...

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov...

SFGate - Po tem, ko so njegovi predpostavljeni 43-letnega računalniškega inženirja zaposlenega v mestni upravi San Francisca želeli odpustiti, je spremenil administratorska gesla za dostop do mestnega informacijskega sistema FiberWAN, kjer so shranjeni številni pomembni podatki - od elektronske pošte mestnih uradnikov, seznamov zaposlenih, zaupnih policijskih dokumentov in podobnega.

Da bi se zavaroval pred odpovedjo, je omenjeni 43-letnik v omrežje namestil tudi programsko opremo, s katero je prestrezal in nadzoroval podatke, ki so si jih o njemu izmenjevali ostali uslužbenci, predvsem v zvezi z njegovo odpustitvijo.

Uslužbenec je od nedelje v policijskem pridržanju, gesel policiji ne želi razkriti, oblasti pa se tudi bojijo, da je v sistem vstavil kakšna stranska vrata, s katerimi bi lahko celo iz zapora preko mobilnega telefona uničil na tisoče pomembnih dokumentov.

Očitno živimo v časih, ko si svoj mali osebni prisluškovalni raj želi imeti vsakdo...

MSNBC - V začetku tega tedna je newyorški sodnik John Spooner razsodil v primeru uslužbenca ministrstva za izobraževanje Toquira Choudhrija. Uslužbenec je na delovnem mestu in v delovnem času večkrat brskal po spletu, nadrejeni pa so ga večkrat opozorili, da to ni dovoljeno. Ker opozoril ni upošteval, so ga odpustili.

Zaposleni se je pritožil, sodnik pa je presodil, da je "internet postal sodoben ekvivalent telefonu ali dnevnemu časopisu", zaradi česar je njegova uporaba dovoljena, razen v kolikor ne ovira splošne delovne uspešnosti zaposlenega. Iz navedenih razlogov je odpustitev delavca prehuda sankcija. Sodnik je presodil, da je v primeru surfanja na delovnem mestu primerna le najmilejša sankcija in sicer ukor.

S to odločitvijo se tudi ameriška pravna ureditev približuje evropski. V Franciji je namreč leta 2001 Kasacijsko sodišče Francije v primeru Societe Nikon France, SA v. Onof zapisalo: "Menimo, da je splošna popolna prepoved uporabe e-pošte v neslužbene namene nerealna in krši...

Slashdot - Sistemski administrator Vernon Blake ministrstva za promet zvezne ameriške države Alabama je opazil, da njegov šef med delovnim časom nekam pogosto igra pasjanso. Ker se nadrejeni za njegova opozorila niso zmenili, se je odločil vzeti pravico v svoje roke. Šefu je samovoljno podtaknil vohunski program (spyware) in 7 mesecev snemal dogajanje na šefovem zaslonu.

Ko je zbral dokaze, da je šef 70% delovnega časa igral pasjanso, je predpostavljenim dokaze predložil, saj med opis njegovih nalog šteje tudi ugotavljanje in dokumentiranje zlorabe službenih računalnikov. Rezultat?

Šefa so opozorili, naj med delovnim časom ne igra več iger, Blake pa je izgubil službo.

Ali torej v ZDA vsakogar, ki na skrivaj vohuni za sodelavci tudi odpustijo? Pravzaprav ne.

Leta 1992 je Alana Shoars, administratorka poštnega sistema podjetja Epson, ugotovila, da eden izmed direktorjev prebira elektronsko pošto zaposlenih. Ko ga je s svojim odkritjem soočila, je bila nemudoma odpuščena. Ker je bila...

Yahoo News -

Policisti v Franciji so se tokrat srečali z zelo zanimivo kartoteko nekega voznika. Devetnajstletnega voznika so namreč ustavili, pri redni kontrolni pa so ugotovili prekoračitev dovoljene meje alkohola v krvi. Ko se je pojavil pri sodniku za prekrške v severni Franciji, natančneje v mestu Besancon, je mladenič tam našel nezavarovan računalnik, prek katerega se je dokopal do svoje kartoteke.

Jasno jo je izbrisal, da pa bi testiral dobrodušnost policistov, je na njeno mestu vstavil simbola ;), kar vsi računalniški uporabniki prepoznamo kot smeška. No, sodnik ni bil tako vesele narave, prisodil mu je štiristo evrov kazni, prenehanje veljavnosti vozniškega izpita ter tromesečno bivanje v ječi. Niso vsi za štose ...

The Register - Računalniški recesiji še ni videti konca in očitno postaja, da ne bo prizanesla nobenemu podjetju. Tokrat je na vrsti Kingston, kjer prav zdaj 120 delavcev trepeta za svoja delovna mesta. Težave so se pojavile, ko je podjetje Tiscali UK preklicalo svojo večmilijonsko pogodbo z njimi. Štirideset delavcev naj bi bilo tako ob službo neposredno zaradi te pogodbe, preostali pa naj bi delovna mesta izgubili zaradi slabih finančnih rezultatov Kingstona. Klik!

Slashdot - Sodeč po tem članku, ki sem ga našel na Slashdotu, smo računalnikarji kar precej ogrožena "vrsta". Če odštejemo sevanje monitorjev, ki še zdaleč nima blagodejnega učinka na naše zdravje in kup drugih nadlog, ki nas lahko doletijo (grbavost, ...), nas ogrožajo tudi bakterije. Po poročanju prej omenjene strani se na delovnem mestu nahaja kar štiristokrat (!) več bakterij kot na sedežu povprečno umazane straniščne školjke. Uf, če pomislim, koliko las, drobtin, prhljaja, prahu in drugih stvari se nahaja pod mojo tipkovnico, me kar zmrazi. Brr.

Maximum 3D - Skočimo še na Maximum3D, kjer so testirali lepo črno ohišje, ki je plod trdega dela Antecovih inženirjev in se imenuje SX1030B. SX1030B spada nekje med serverska ohišja in ohišja za delovne postaje, vendar pa je primeren tudi za overclockerje, saj nudi kar nekaj zanimivih možnosti. Antec se je potrudil tudi pri obliki samega ohišja, ki niti malo ne spominja na cenene tajvanske izdelke, ampak prej na SGI-jeve delovne postaje. No, ker pa je ohišje serversko, poleg običajnih matičnih plošč podpira tudi plošče za Xeon in P4 procesorje. Skratka oglejte si test in presodite, če je ohišje vredno svojega denarja (120 $). Namig: avtor članka pravi, da je odlično.