Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze na Dunaju so izmerili jakost gravitacije med dvema majhnima kroglama v laboratoriju, kar je bistveno pomembnejši in predvsem težji dosežek, kot bi pričakovali. Dve zlati krogli z maso 90 miligramov sta bili na razdalji od 2,5 do 5,8 milimetra sta se v povprečju privlačili s silo 9 . 10^-14 N. In to so uspeli izmeriti, o čemer pišejo v Nature.

Gravitacija je med štirimi osnovnimi silami (močna, šibka, elektromagnetna) daleč najšibkejša, a ima neskončen domet (tudi elektromagnetna sila ga ima). Zaradi tega se njen vpliv pozna šele pri velikih masah in ogromnih razdaljah. V resnici dolgo časa nismo bili prepričani, kako se obnaša na zelo kratkih razdaljah in pri nizkih masah, ker tega ni bilo možno izmeriti. Iz drugih meritev so seveda ekstrapolirali zakone, ki so dobro popisovali obnašanje, a pravega dokaza ni bilo. Kasneje se je z napredkom tehnike letvica dosegljivih meritev pomikala čedalje niže.

Za meritev gravitacijskih valov, ki nastanejo ob premikih...

Slo-Tech - Pred natanko 100 leti je Albert Einstein spremenil svet. Pravzaprav ga je spreminjal postopoma skozi celotno svoje življenje in še po smrti, a če bi že morali definirati dan, je 25. 11. 1915 verjetno najboljša izbira. Tega dne je pri Pruski akademiji znanosti izšel Einsteinov prispevek, ki je dokončno utemeljil in na trdne matematične temelje postavil splošno teorijo relativnosti. Tega dne je dokončno umrla Newtonova gravitacijska teorija, mimogrede pa je Einstein strl še eno astronomsko zagonetko in ubil planet Vulkan.

Planet Merkur je človeštvu znan od že več tisoč let, a je šele z razvojem teleskopov postal velika uganka. Astronomi in fiziki so radi preračunavali orbite...

Nature - Raziskovalci z Inštituta za kemijo Maxa Plancka so še nekoliko dvignili temperaturo, pri kateri je še vedno mogoče opaziti superprevodnost (prevajanje električnega toka brez upornost). Material iz kovinskega vodikovega sulfida je bil superprevoden do temperature 203 K oziroma -70 °C, kar je absolutni svetovni rekord. Manj priročno je dejstvo, da so morali vzorec izpostaviti tlaku 96 gigapaskalov, kar je približno milijonkrat več od zračnega tlaka ob morju. O tem pišejo v zadnji številki Nature.

Gre za nadgradnjo oziroma dokončanje decembrskega članka, ko jim je uspelo priti do temperature -83 °C. Vse to so že te temperature, ki jih je v laboratorijih mogoče trivialno doseči...

Slo-Tech - Raziskovalci z Inštituta Maxa Plancka za kemijo v nemškem Mainzu so odkrili, da žveplovi hidrid SH_n izkazujejo superprevodnost do temperature 190 K oziroma -83 °C, kar je absolutni rekord. Manjša težava je le, da so morali za dosego tega rekorda tlak zvišati na 150 GPa, kar je približno 1.500.000-krat več kot na Zemljinem površju. A odkritje ima kljub temu velik fizikalni pomen.

Ko so leta 1911 odkrili superprevodnost, so bili nad učinkom osupli,...

Slo-Tech - Malo je tako znanih in pomembnih fotografij, kot je skupinski posnetek vseh udeležencev 5. solvayske konference. To je bila peta v vrsti znanstvenih konferenc, ki jih je vzpostavil belgijski industrialec Ernest Solvay, sicer znan po Solvayevem postopku za proizvodnjo natrijevega karbonata iz leta 1860. Leta 1911 so se na tako imenovanem Conseils Solvay srečali največji fiziki in kemiki zgodnjega 20. stoletja in od tedaj se je fizikalna konferenca priredila vsako tretje leto (z občasnimi daljšimi premori), kemijska konferenca pa od leta 1922. Lani je fizikalna...

Nature - Lani je učinek superprevodnosti praznoval sto let, a do danes še nismo našli materialov, ki bi imeli to lastnosti pri temperaturah, ki so vsaj blizu sobni. Pravzaprav nismo uspeli dokazati niti ali tovrstni materiali zagotovo obstajajo ali zagotovo ne. Toda razvoj je vseeno prinesel precej novih spoznanj in materialov.

Superprevodniki so materiali, ki imajo električno upornost enako nič. Pri dovolj nizkih temperaturah ima takšno lastnost precej spojin, a se z naraščanjem temperature zelo hitro uniči. Načeloma jih lahko po kritični temperaturi, torej najvišji temperaturi, kjer še izkazujejo superprevodnost, razdelimo na nizkotemperaturne in visokotemperaturne superprevodnike - ločnica med njimi je vrelišče tekočega dušika pri -196 °C, saj je to najnižja zelo enostavno dosegljiva temperatura.

Konvencionalne...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je dve leti po izstrelitvi satelita GOCE (Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer), ki z višine 270 km preiskuje Zemljino nagubanost in gravitacijsko polje, objavila posnetke spreminjanja gravitacijskega polja po Zemljinem površju. S tem so dobili do sedaj najnatančnejši model Zemlje oziroma geoid. Tako označujemo površino idealnega oceana, ki bi jo imela Zemlja, če bi ne bilo plimskih sil in morskih tokov, tako da bi jo oblikovala le gravitacija. Poenostavljeno: če bi na katerokoli točko na geoidu postavili žogo, se ta ne bi odkotalila...

Wired News - Znanstveniki, ki so preučevali, kako se taščice, ene izmed bolj razširjenih domačih ptic, lahko orientirajo po zemljinem magnetnem polju, so prišli do ugotovitve, da so spremembe magnetnega polja, ki jih lahko taščice zaznajo tako majhne, da je edini pojav, ki občuti takšne spremembe, kvantna prepletenost.

Kvantna prepletenost je sicer kvantno-mehanski pojav, pri katerem stanja kateregakoli delca v sistemu dveh ali več delcev ne moremo opisati brez da ne bi opisali tudi stanja vseh preostalih delcev, kljub temu, da so delci prostorsko ločeni. Prepletenost je sicer močno v uporabi v kvantni informacijski teoriji, saj omogoča sicer nemogoče pojave (na primer kvantno teleportacijo).

In če lahko najboljši laboratoriji vzdržujejo...

BBC - Raziskovalci britanske univerze St.Andrews so 520 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Bika odkrili morda najmlajši planet do zdaj. Plinasti velikan, ki je 14 krat večji od Jupitra, kroži okoli manj kot 100.000 let stare zvezde HL Tau in naj bi bil star manj kot 2000 let.



»Pravzaprav ga sploh nismo iskali. Bili smo zelo presenečeni,« je ob odkritju povedala dr. Jane Greaves, raziskovalka na omenjeni univerzi. Znanstveniki so planet odkrili med razsikovanjem velikega diska plinov in prahu okoli HL Tau, ki je zaradi izrazite svetlosti in velikosti, še posebej primerno mesto za iskanje planetov v nastajanju. »Naslednji potrjen najmlajši planet je star 10 milijonov let,« je dodala...

Nature - V laboratorijih Univerze St. Andrews v Veliki Britanji so ugotovili, da lahko poustvarijo črne luknje oziroma umetno dogodkovno obzorje. Odveč je pripomniti, da pri poustvarjenih dogodkovnih obzorjih ne gre za takšne razežnosti, kot jih lahko opazujemo v vesolju. Znanstveniki jih opisujejo kot "žepne" izdaje ter jih smatrajo za "popolnoma neškodljive".

Ulf Leonhardt je skupaj s kolegi pokazal, da utripanje svetlobe po optičnem kablu lahko vpliva na druge valovne dolžine svetlobe podobno, kot se to dogaja pri "običajni" črni luknji. Laboratorijske različice črnih lukenj naj bi omogočale, da znanstveniki preizkusijo ključni vidik njihove teorije: ali so zares popolnoma črne, ali pa oddajajo določene delce in sevanje?

...

CNet - Res je. In točno ta gizmo naj bi bil na prodajalnih policah že letos v času Božiča, za ceno 299$.



Gre namreč za napravico, ki jo na glavo nataknemo kot čelado, le ta pa nam preko posebnih tipal oziroma senzorjev potem "prebira" naša možganska valovanja. Samo programje pa je zasnovano tako, da le ta valovanja pretvori v prave ukaze, ki se kažejo na zaslonu (npr.: manipulacija z objekti na zaslonu).







Podjetje Emotiv, ki razvija to napravico prihaja iz San Francisca, za Božička pa v paketu poleg t.i. brain control interface-a obljubljajo tudi priloženo igrico.



Več si lahko preberete na cnet

Slo-Tech - Na današnji dan 18. februarja, pred 100 leti, je bil potrjen patent številka US879532. Marsikdo se bo vprašal o čem patent sploh govori in zakaj je tako pomemben, da si zasluži omembo na tem portalu.



S tem patentom je bilo ameriškemu izumljitelju Lee De Forest-u priznano prvenstvo pri izumu naprave, kot jo je sam imenoval, audionska cev.



Audionska cev je predhodnica triode in je vakumska elektronka s tremi elektrodami (katodo, anodo in krmilno rešetko) in je prva od naprav, ki je omogočila ojačanje šibkih analognih električnih signalov. Izum audionske elektronske cevi tako lahko štejemo za začetek elektronike. Njegov polprevodniški ekvivalent, tranzistor je bil razvit skoraj 40 let kasneje.





In še zanimivost, čeprav danes ob poplavi polprevodnikov, elektronk skoraj ne srečamo več, triodo s primernim orodjem lahko izdelate celo doma. Ne verjamete?



Oglejte si naslednji, kratki film.

Slo-Tech - Na današnji dan drugega decembra pred 65. leti, je bilo iz Chicaga v Washington Jamesu Conantu, enemu od vodij Projekta Manhattan, poslano naslednje sporočilo:

'Italijanski pomorščak je pristal v novem svetu... Domorodci so bili prijazni'

Na ta dan je skupina pod vodstvom fizika Enrica Fermija prvič v človeški zgodovini uspela sprožiti kontrolirano samovzdržno jedrsko reakcijo v reaktorju CP-1, ki je bil zgrajen pod stadionom Chichaške univerze.

Poskus je bil prelomnica pri preučevanju jedrske energije, saj je pokazal, da je uporaba jedrske energije, ne samo teoretično, ampak tudi praktično mogoča.

Slashdot - Znanstveniki evropske vesoljske agencije ( ESA) so v laboratoriju izmerili gravitacijski ekvivalent magnetnega polja. Pod posebnimi pogoji je učinek veliko večji kot predvideva splošna teorija relativnosti, kar bi seveda lahko predstavljalo pomemben mejnik pri iskanju oz. oblikovanju kvantne teorije gravitacije.

V eksperimentu so znanstveniki uporabili kolobar superprevodne snovi, katerega so rotirali do 6500 obratov na minuto. Vrteči se superprevodniki ustvarjajo šibko magnetno polje, t.i. Londonov moment. V pričujočem eksperimentu pa so raziskovalci preverjali domnevo, ki pojasnjuje razliko med izmerjeno maso Cooperjevih parov (nosilci električnega toka v superprevodnikih) in njihovo predvideno maso na...

Scientific American - Medtem, ko čakamo na prve meritve Gravity Probe B, ki bo z meritvami skušala eksperimentalno podpreti ali ovreči Einsteinovo splošno teorijo relativnost, se je konačalo enajstletno merjenje premikov orbit satelitov LAGEOS in LAGEOS 2. Pri osemdeset miljonov metrov dolgem obhodu ti znašajo dva metra na leto. Pojav je posledica ovijanja prostor-časa (za potrebe miselnega poskusa si lahko prostor-čas predstavljate kot zelo viskozno tekočino, v kateri se nekaj vrti, naprimer lonec medu po katerem packate z žlico in opazujete, kaj se dogaja v okolici vrtečega telesa), ki ga povzroči masivno vrteče se telo, v tem primeru Zemlja. Tu resda neznaten pojav z večanjem hitrosti in predvsem mase telesa pridobiva na vplivu in postane zelo pomemben, ko recimo opisujemo vesolje v okolici črnih lukenj.
Rezultati, sicer podani z 10-odstotno relativno napako, se do odstotka natančno ujemajo z izračuni, za nadaljnje potrditve, pa moramo počakati do leta 2006 na Gravity Probe B.

Razprava na forumu

Stanford - Eno izmed vodil znanstvenega dela je neprestano izpostavljnje hipotez novim in novim napadom. 17. aprila letos bo v tem duhu vesoljsko plovilo Gravity Probe B vzelo v precep splošno relativnost. Natančneje, vpliv masivnega telesa (v tem primeru bo to Zemlja) na gravitacijsko polje. Če teorija stoji, bi morali opaziti dva pojava. Ukrivljanje prostor-časa in gravitacijsko ustreznico površinski napetosti. Zemlja bi naj namreč s svojim vrtenjem v gibanje po isti tirnici pognala tudi delce v svoji bljižini. Kar je nadvse pomembno pri tem pojavu je, da naj bi bil prisoten tudi na mikroskopskem nivoju.

Meritve bodo opravljali s štirimi giroskopi. Ideja resda ni nova, saj je uporabo giroskopov v te namene že v tridesetih letih prejšnega stoletja zagovarjal sir Arthur Eddington, a je tehnologija takrat še ni dohajala. Kar niti ni presenetljivo, če pomislimo, kakšno...