Nature - Telomeraza je encim, ki na 3'-konce DNK dodaja ponovitve baznih parov TTAGGG. Ti tvorijo tako imenovane telomere, to so nekodirajoči deli DNK na koncu vsakega kromosoma, ki ščitijo verigo DNK pred poškodbami. Hkrati omogočajo, da proces podvajanja ne škoduje celici, saj se zadnjih 100-200 nukleotidov ne more podvojiti, a jih telomeraza pripne na podvojeno DNK naknadno. Krajšanje telomer je ena izmed posledic staranja in telomeraza je kot encim, ki temu procesu nasprotuje, mnogokrat omenjana in temeljito preiskovana kot potencialni eliksir mladosti. Raziskovalci s Harvarda v novi številki revije...

Slo-Tech - Eno ključnih vprašanj evolucije je, kako so se lahko najbolj preproste kisline in molekule začele samoreplicirati in zanetiti večni ogenj evolucije, ki od takrat naprej ni uspel ugasniti. Sedaj pa so znanstveniki tudi v svojih laboratorijih uspeli ustvari RNK-encime, ki so se sposobni samoreplicirati.

Danes je pri razvitih organizmih DNK (deoksiribonukleinska kislina) odgovorna za prenos genetskega zapisa, RNK (ribonukleinska kislina) pa je odvisna od DNK, da uspešno izvaja svojo vlogo izgradnje proteinov. Vendar ena od pomembnih teorij o izvoru življenja pravi, da ker lahko RNK deluje tako kot gen in encim, je RNK bila prisotna na svetu pred DNK in je tako služila kot predhodnica molekule življenja.

Vendar pa je proces kopiranja molekule, najbolj osnoven korak za življenje, hkrati tudi izredno kompleksen in vključuje številne proteine in druge celične komponente. Dolga leta so se znanstveniki ubadali z vprašanjem, ali je možno RNK kopirati tudi na kakšen lažji in preprostejši...

WorseThanFailure - Mnogi gotovo poznate spletno stran Worse Than Failure, bivši The Daily WTF, katere glavni namen je zbiranje vseh čudaškosti, na katere naletijo razvijalci programske opreme pri takih in drugačnih podjetjih. Tako ni nobeno naključje, da je tam zbranih nekaj najbolj nemogočih primerov programske kode, kar jih je zmožna izpljuniti človeška pamet. Ravno zato so se pred dobrima dvema tednoma v ekipi odločili, da bodo razpisali majhen natečaj, katerega cilj je bil dokaj preprost: sprogramirati kalkulator, ki bi zamenjal Windowsovega na čimbolj nekonvencionalen način, s čimbolj hroščato kodo, ki bo še pa vedno delovala.

Pred nekaj dnevi je tako komisija končno prišla iz svoje temnice ter objavila dvanajst najboljših med več kot sto poslanimi programčki. Finalisti so bili:

1. Stephen Oberholzer: Kalkulator s štirimi funkcijami, za katerega je značilno, da še nikoli ni slišal za matematiko s plavajočo vejico.
2. Dan U: FileSystemHashMapNotepadCalculator, ki povzema Linux filozofijo...

FOX News - Nedaleč od naše deželice, na univerzi V Padovi jim je uspelo s pomočjo proteinov vzpostaviti komunikacijo med nevroni in čipom. Član raziskovalne ekipe Stefano Vassanelli sicer pravi, da bodo minila še desetletja do praktične uporabe v medicini, saj se nevroni sedaj med simulacijami poškodujejo.

Že vidim Apple iLife BlackBox, ki bo poleg ostalega, v primeru nevarnosti naredil backup možganov. V primeru neuporabnosti biološkega telesa, te bodo prenesli na InternetHeaven oz. iWalhalla, če boste naročili vaše bodoče bivanje v skandinavskem pomnilniku.

Geekzone - Novi telefon Vodafone 904SH bi bil čisto običajen telefon, če svojega lastnika ne bi znal prepoznati po obrazu. Zaenkrat je to le dodaten varnostni ukrep, saj v slabših svetlobnih pogojih prepoznava ni možna, v prihodnosti pa bi znala ta tehnologija nadomestiti PIN kodo. Sam mobilnik je izdelal Sharp (model 904), biometrični del pa je prepuščen OKIjevemu FSE - Face Sensor Engineu. Drug zanimiv dodatek je senzor za gibanje in pospeške, ki zaznava položaj aparata v vseh treh dimenzijah. Demonstracijski programski paket AstroArtsa: Seiza o Sagaso, priložen telefonu, pokaže potencialne možnosti uporabe - če obrnemo telefon proti nočnemu nebu, nam ta lahko pove, kaj gledamo.

OKIjev konkurent, NEC, s svojim Neo Face ponuja biometrične rešitve drugje. Z njihovo programsko opremo je možno nadomestiti kartice za nadzor prisotnosti v službi, spremeniti način preverjanja prisotnosti študentov na predavanjih (kar je, verjamemo, za marsikaterega bralca še huje) ter za tiste s...

New Scientist - Izraelskim znanstvenikom je uspelo izdelati molekularni računalnik, morda bolj korektno imenovan kalkulator, ki za izračun uporablja dva encima. En je baziran na vodikovem peroksidu, drug pa na glukozi, prisotnost obeh encimov je definirana kot binarna enica, odstotnost kot ničla. Zaenkrat je naprava še zelo počasna, a ima ogromno potenciala in bi znala v prihodnosti prehiteti svoje na siliciju živeče brate. Ker encime uporablja tudi naše telo, Itamar Willner napoveduje celo računalnike kar znotraj naših teles - Človekolator.

Že vidim Apple iNoht. Izraelcem pa preostane samo še da preprogramirajo Hamas, ponudijo podobne usluge ZDA in so na konju. Lennonova pesem Imagine bo zvenela nekoliko drugače, kot si je zamislil avtor.

Slo-Tech - Raziskovalci laboratorija Brookheven National Laboratory, ZDA, v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, so uspeli ustvariti vodne nanožice (water wires), velike manj kot nanometer. Ustvarili so jih s pomočjo visokega pritiska znotraj določenih kristalov. Poleg tega jim je uspela tudi določena stopnja manipulacije s temi žicami.

Podobne strukture najdemo v celičnih membranah. Te strukture so odgovorne za transport protonov preko membrane. To je nujen člen v verigi procesov, s katerimi celica proizvaja potrebno energijo.

Takšne vodne nanožice so odličen prevodnik protonov in so zato potencialno uporabne za proizvodnjo novih tipov gorivnih celic oziroma vseh naprav, ki uporabljajo transport protonov za njihovo delovanje.

Vir: Laboratory news

Slashdot - V našem drugem članku o nanotehnologiji smo zapisali, da je uporaba (an)organskih nanomaterialov skoraj neomejena, saj materiali kažejo precej boljše lastnosti kot ti, ki so v uporabi sedaj. Da je temu res tako, priča sledeča novica.

Izraelsko podjetje Isracast je razvilo anorganske fulerene volframovega disulfida. Zaradi lažje obdelave kot jo poznamo pri ogljikovih fulerenih, je raziskovalna skupina naredila večplastne cevke, ki prepletene v mrežo tvorijo material, ki je sposoben zdržati visoke obremenitve. Odpornost kvadratnega centrimetra je kar 250 ton, kar je petkrat več kot pri jeklu, zato bi se lahko sledeča pridobitev uporabljala za izdelavo zaščitne opreme, predvsem neprebojnih jopičev. Ker nanoprodukti izkazujejo tudi veliko manjšo gostoto kot konvencionalni materiali, nosilcu nudijo tudi več udobja. Še klik.

Kot smo napovedali, nanotehnologija prihaja z velikimi koraki...

New Scientist - Na New Scientist poročajo, da je IBM začel v sodelovanju s švicarsko univerzo razvijati prvo računalniško simulacijo celotnih človeških možganov vse do molekularnega nivoja. Zadeva bo zasnovana na osnovi Blue Gene-a. Uporabili bodo podatke, ki jih Markram z ekipo z Ecole Polytecnique Fédérale de Lausanne, Švica, zbira že več kot desetletje. V prvi fazi bodo simulirali samo nevronsko mrežo, potem pa bodo razširili simulacijo do molekularnega nivoja. Za dosego cilja bodo po napovedih potrebovali 10 let.