Guardian - Zakon je potem, ko sta se vladajoči nacionalna in liberalna stranka z opozicijo sporazumeli o njegovem sprejemu, malone švistnil skozi proceduro spodnjega in nato še gornjega doma parlamenta. In to tik pred začetkom poletnih parlamentarnih počitnic. Laburisti, največja opozicijska stranka, so se pri tem na presenečenje vseh odpovedali svojim, prej že napovedanim amandmajem in zakon podprli. Le nekaj ur kasneje je zakon potrdil tudi senat, kar pomeni, da je zakon sprejet.

Gre za prvi tak zakon, ki ga je sprejela katerikoli država, avstralskim organom pregona pa daje možnost, da podjetjem izdajo "tehnično...

več strani - Kot smo na Slo-techu že poročali, se trenutno v svetu glede pravic uporabnikov informacijske tehnologije oblikujeta dve smeri. Američani bi želeli snemanje medijskih vsebin preprečiti, Francozi pa razmišljajo celo o sprejemljivosti p2p prometa za osebno rabo. Podobno pot kot Francija je ubrala tudi Avstralija.

Po poročanju Inquirerja naj bi avstralski parlament sprejel zakon, ki bi dovoljeval snemanje televizijske zaščitene vsebine za lastno uporabo, prav tako pa prenos vsebine avdio nosilcev na drug nosilec. Kot pravi tiskovni predstavnik vlade, gre za iskanje ravnotežja med pravicami uporabnikov in zaščito lastnikov pravic. Zanimivo je tudi, da je predlog, da bi (kot recimo v naši človeku prijazni državi) uvedli davek na prazne nosilce in predvajalnike, propadel.

Športniki se zaradi davkov selijo v Monako. Se nam obetajo še selitve zaradi liberalnosti (zdrave pameti) vlad?

Reuters - Skoraj dolgočano je že omeniti, da so proti Sony BMG vložili novo obtožnico. A je tu še nov zaplet in nova imena. Warner music group je prejel sodni poziv s strani New Yorškega glavnega tožilca. Narava poziva še ni popolnoma jasna. Predvideva se, da naj bi se založniki zarotili in dogovorili za minimalne cene, ki bi jih zatevali od legalnih P2P strani. Steve Jobs je to že pred meseci nakazal, ko je glasbeni industriji očital, da je postala prepohlepna.

Pri tem morda ni zaman omeniti, da se ZDA in ostali svet ne strinjajo popolnoma glede P2P sharinga. Kanada je tako že ubrala drugačno pot in podobno naj bi si izbrala tudi Francija.

Še kratek dokaz "pomembnosti" iPoda.

Slashdot - Nizozemska je po navajanju The Register-ja na dobri poti, da sprejme zakon o dodatni obdavčitvi prenosnih predvajalnikov glasbe. Tako se bo v primeru, da bo zakon sprejet, vsak predvajalnik podražil za 3,28 evra na "ukraden" GB. Ta denar pa bo šel v žep lastnikov avtorskih pravic kot nadomestilo za ukradene pravice. Najboljši ipod bo tako dražji za 180 evrov.

Podobno kot ta davek je tudi nadomestilo, ki ga naj bi ga plačevali v Sloveniji ob nakupu praznih medijev, ki se lahko uporabijo za shranjevanje avtorskih del. V Nemčiji utegne zaradi njega cena trdega diska kmalu narasti preko vseh mej, saj je nadomestilo vezano na kapaciteto nosilca in ne na kos ali ceno izdelka.

Tako glasbena industrija kuje izgube. Najprej kupimo prenosni predvajalnik, za katerega plačamo (bomo?) davek, potem rabimo kak nosilec za rezervno kopijo, za katerega spet plačamo davek, za tem po možnosti kupimo še glasbo prek spleta, kjer z nekaj smole pride do napake na strežniku in je treba transakcijo...

The inquirer - Če gre verjeti sledeči novici, je sistem pred padcem prejšnega voditelja ljudi omejeval pri nekaterih nam zelo samoumevnih tehnologijah. Govorim o mobilni telefoniji.

Tako je The Inquirer ravno na neuradni dan brez mobitela objavil, da je finska Nokia prevzela (verjetno finančno zajeten) projekt postavljanja mobilnega omrežja v južnem Iraku, med drugih tudi v zadnjem času večkrat omenjeni Basri. Kot navajajo, bo Nokii prihranjeno vsaj razkopavanje terena, za kar bodo poskrbela lokalna podjetja. Precej skandinavsko razmišljanje, morate priznati. Še klik.

Slo-Tech - Veliko ljudi vzame avtorske pravice za nekaj svetega in samoumevnega. Vendar ima vsaj eden izmed razlogov za to pravico drugačne temelje. Gre namreč za to, da posamezniku država s tem podeli monopol nad nekim avtorskim izdelkom, navadno v zameno za to, da bo izdelek čez čas postal javna lastnina in bodo lahko od njega imeli korist vsi.

Do tu vse lepo in prav. A problem se pojavi, ko medijske korporacije v Združenih državah vsakih nekaj let zlobirajo kongres, da podaljša veljavnost teh pravic. Tako je trajanje avtorske pravice z začetnih fiksnih 14 let po objavi sedaj naraslo na kar 95 let. Posredno pa ZDA vsiljujejo svoja pravila tudi drugim (glej CIPR).

Eric Eldred predlaga uravnovešenje zakona tako, da bi moral lastnik po 50 letih plačati simbolično vsoto, sicer bi delo takrat postalo javna last. Tako naj bi se vsaj delno vzpostavilo ravnotežje med javno in zasebno koristjo.

Mimogrede, v Sloveniji je trajanje pravice 70 let po avtorjevi smrti. Osnovna razlaga slovenske zakonodaje