Reuters - Na včerajšnjem srečanju delničarjev Appla v Cupertinu je bil na dnevnem redu tudi predlog enega od vlagateljev, da bi podjetje poslej moralo redno poročati o svoji politiki glede svobode govora in pravice do informiranosti. Predlog se je precej neposredno nanašal na Applovo uklanjanje zahtevam kitajske vlade v preteklosti, zlasti na množičen umik VPN aplikacij iz AppStora leta 2017 ter na umik aplikacije časnika New York Times istega leta.

Predlog je na glasovanju dobil le 40,6 odstotka glasov, kar je premalo za uveljavitev, po drugi strani pa vendarle več, kot je dobil soroden predlog pred dvema letoma, kje bilo za le 5,6 % kapitala. Vsekakor pa je tokratno glasovanje po mnenju analitikov dobilo dovolj podpore, da bodo v vodstvu morali začeti resneje razmišljati o tem, kako njihova politika do človekovih pravic v takih državah vpliva na njihov siceršnji ugled.

Pri Applu sicer zadevo pojasnjujejo tako, da v vsaki državi delujejo skladno s tamkajšnjo zakonodajo: "V takih primerih...

Ars Technica - David Kaye, posebni odposlanec OZN za pravico do mnenja svobodo izražanja je Evropski komisij posredoval pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi 13. člena direktive o enotnem digitalnem trgu, ki govori o zaščiti avtorskih vsebin. Določilo namreč lastnikom spletnih platform nalaga vzpostavitev samodejnih filtrov, ki bi pazili, da se na spletnih straneh ne znajdejo avtorsko zaščitene vsebine.

Predlog člena je doslej naletel na veliko nasprotovanj v najrazličnejših krogih, pred dnevi se je na to temo oglasilo še 70 pionirjev interneta, ki so opozorili, da predlog s tem, ko odgovornost z uporabnikov prelaga na ponudnike, ogroža svoboden in odprt koncept spleta, kot smo ga poznali doslej.

Kaye je še dodatno...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji teden, je v četrtek MVZT organiziralo javni posvet na temo novele Zakona o elektronskih komunikacijah.

Na posvetu se je izkazalo, da Peter Pavlin s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva ni edini v tej državi, ki meni, da so z implementacijo direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov odpadli vsi pomisleki glede zasebnosti državljanov.

Predstavnika Policije (Toni Kastelic in Vojko Urbas iz GPU) sta tako povedala, da si je policija spremembo predstavljala predvsem v vlogi varovanja človekovih pravic, saj naj bi s trajno hrambo podatkov o dodeljenih IP naslovih in času dodelitve izven zbirke podatkov vzpostavljene za namene obvezne hrambe operaterjem omogočili izpolnjevanje zahtev policije brez brskanja po prometnih podatkih (katerih baza v primeru dostopov do interneta trenutno vsebuje podatke o dodeljenih IP naslovih, trajanju povezave ter identiteti naročnika). Identifikacija naročnika internetnega priključka...

Slo-Tech -

Na zadnji marčevski dan je češko Ustavno sodišče odločilo, da njihov zakon o implementaciji retencijske direktive ni skladen z ustavo, in ga razveljavilo. S tem operaterji elektronskih komunikacij do nadaljnjega več niso zavezani k zbiranju prometnih podatkov o telefonskih klicih, sms-ih, prejetih e-poštnih sporočilih in obiskanih spletnih straneh, že zbrane podatke pa morajo izbrisati. Prav tako bodo sodišča enega po enega pregledala vse kazenske zadeve, v katerih so bili prometni podatki služili kot dokaz.

Postopek je stekel lani spomladi na podlagi ustavne pritožbe nevladne organizacije Iuridicum Remedium (IuRe), pridružilo pa se jim je še 51 poslancev nacionalnega parlamenta. Glavni očitek so bili nesorazmerno skopi...

Slo-Tech - Kot poročajo na Open Rights Group in v nekaterih medijih, je romunsko ustavno sodišče pred kratkim razveljavilo zakonske določbe, ki opredeljujejo obvezno hrambo prometnih podatkov v Romuniji.

Pobudo za presojo ustavnosti z 28. členom romunske ustave, ki zagotavlja tajnost komunikacij, je dala romunska nevladna organizacija, ki se je pred tem obrnila tudi na varuha človekovih pravic.

Podoben postopek trenutno poteka tudi v Nemčiji ter na Irskem.

Kaj pa Slovenija?

Slo-Tech - Na e-demokracija.si so objavili pogovor z mag. Andrejem Tomšičem, državnim nadzornikom na uradu Informacijskega pooblaščenca. Pogovor je potekal o obveznem hranjenju prometnih podatkov, katere določila na področju hrambe prometnih podatkov internetnih komunikacij, so v Sloveniji stopila v veljavo včeraj, dotaknil pa se je tudi problematike zasebnosti na delovnem mestu.

V pogovoru je Andrej Tomšič nanizal nekaj razmišljanj na temo za kakšne namene se lahko ti podatki uporabljajo, kako hramba vpliva na človekove pravice, kako se bodo kriminalci izognili takšnemu nadzoru, stroških hrambe in učinkovitosti takšnega nadzora. Tomšičev sklep je, da hramba prometnih podatkov prinaša velike stroške, a malo učinka.

Slo-Tech - Bolgarsko Vrhovno sodišče (Bulgarian Supreme Administrative Court (SAC)) je 11. decembra 2008 razveljavilo določila o obvezni hrambi prometnih podatkov v Bolgariji.

Postopek glede obvezne hrambe prometnih podatkov je marca letos sprožila nevladna organizacija Access to Information Programme, ki je trdila, da obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev bolgarske ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter zakonodaje Evropske Unije.

Bolgarska zakonodaja o obvezni hrambi prometnih podatkov je namreč pravila za dostop do zbranih podatkov maksimalno poenostavila. Zaradi večje učinkovitosti boja proti terorizmu in kriminalu so bili namreč podatki o klicih in uporabi interneta dostopni uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, tajnih služb in ostalih represivnih organov kar brez "nepotrebnih" omejitev kot. je npr. sodna odredba.

Bolgarsko ustavno sodišče je zato presodilo, da takšen neomejen dostop predstavlja neupravičen in protiustaven poseg v pravico do...

Slo-Tech - Florian Sander, na svojem blogu o problematiki hrambe prometnih podatkov poroča o raziskavi, ki so jo opravili pri znanem nemškem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja Forsa.

Raziskava, ki je bila opravljena konec maja 2008 je pokazala, da obvezna hramba prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov (vsaj v Nemčiji), saj so ljudje zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov spremenili svoje telekomunikacijske navade.

Izsledki raziskave kažejo, da je za obvezno hrambo prometnih podatkov slišalo 73% anketiranih, dobra desetina (11%) pa jih je izjavilo, da zaradi ukrepa obvezne hrambe prometnih podatkov v določenih okoliščinah že niso uporabili telefona ali e-pošte.

Šest odstotkov anketirancev je prepričanih da so zaradi tega ukrepa prejeli manj klicev in e-sporočil, dobra polovica (52%) pa jih je izjavilo, da zaradi hrambe prometnih podatkov telekomunikacijskih sredstev verjetno ne bi uporabili za pogovor s farmacevtom (glede uživanja zdravil), psihoterapevtom ali ženitnim...

Ars Technica - Article 29 Working Group, svetovalno telo Evropske unije v zvezi z vprašanji varstva zasebnosti in osebnih podatkov, je pred nekaj dnevi izdala mnenje o vprašanjih informacijske zasebnosti povezanih s spletnimi iskalniki.

Poročilo poudarja pomen pravice do zasebnosti tudi v on-line svetu in dovoljuje zbiranje osebnih podatkov s strani spletnih iskalnikov samo za omejen čas. Konkretno, spletni iskalniki bodo smeli o Evropejcih hraniti osebne podatke za obdobje največ šest mesecev.

Po mnenju EU se med osebne podatke šteje tudi IP naslov, saj ga je mogoče uporabiti za identifikacijo uporabnikov, če ne neposredno, pa v primeru sodne odredbe. EU tudi zahteva, da so spoštovanju pravil v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zavezani vsi iskalniki, tudi tisti, ki imajo sedež izven Evropske unije.

digg.com - Na Švedskem so ubrali precej zanimivo pot za boj za pravice državljanov. Zbirati so namreč začeli podpise za ustanovitev nove stranke, ki se bo imenovala Pirat partiet oziroma, če poslovenimo, Stranka piratov.

Stranka se bo zavzemala za neupoštevanje Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in Svetovne trgovinske organizacije (WTO), za izničenje vseh pogodb, ki ovirajo prosti pretok informacij in za upoštevanje zasebnosti, torej brez podpore direktivi o retenciji prometnih in lokacijskih podatkov.

Nova stranka namerava na prihajajočih volitvah dobiti vsaj 4 odstotke oz. 225.000 glasov, kolikor jih potrebujejo za sedeže v parlamentu.

Data Retention Is No Solution - Evropski parlament je včeraj s 378 glasovi za, 197 proti in 30 vzdržanimi podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov. S tem je potrdil predlog direktive brez amandmajev, torej različico predloga, ki so mu ostro nasprotovale organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri operaterji komunikacij.

Potrjena direktiva prinaša:

• obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij (vključno z naslovi elektronske pošte) ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov;
• čas hrambe ne bo enak po celotni EU, znašal pa bo od 6 do 24 mesecev, poleg tega pa je dovoljen tudi daljši čas hrambe (Poljska je npr. predlagala 15 let);
• povračilo stroškov operaterjem nastalih zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov ureja vsaka država po lastni presoji;
• omejitve za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti niso določene (torej jih bo mogoče uporabiti tudi za boj proti kršitvam avtorske pravice);
• obvezna bo tudi hramba podatkov o neuspešnih poiskusih...

Slo-Tech - Tokrat vas na Pipin odprti termin izjemoma vabimo v SREDO 7. decembra ob 19.00, ko bo Andraž Sraka - sistemski inženir in skrbnik internet omrežja Sinfonika d.d predaval o (ne)zmožnosti tehnične izvedbe predlagane direktive o retenciji komunikacijskih podatkov.

23. novembra se je končala akcija zbiranja podpisov proti uvedbi obvezne hrambe prometnih podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah s predajo le teh predstavnikom Evropskega parlamenta. Kaj pomeni hramba prometnih podatkov? Kako bo ta prizadela nas uporabnike javnih internetnih in telekomunikacijskih omrežij in kako ponudnike le teh storitev.

Bo hramba prometnih podatkov res le preventiva v boju zoper terorizem in kriminal? Na predavanju bo predstavljena evropska direktiva iz tehničnega vidika in kako naj bi se le ta izvajala. Kakšne podatke bi naj hranili ponudniki internetnih in telekomunikacijskih storitev in kakšen izziv bi naj predstavljala hramba teh podatkov za daljše časovno obdobje, zakar se zavzemajo...

Slo-Tech - DELO je v petek, 25. novembra 2005 na strani 16 objavilo kratko novico o tem, da je Združenje glasbenih in filmskih založnikov CMBA, katerega člani so Sony, Disney, BMG, EMI in podobne korporacije, na evropske parlamentarce naslovilo pismo, v katerem jih prosi, naj se zavzamejo za ohlapnejšo razlago direktive o hranjenju telekomunikacijskih podatkov. Združenje si namreč obeta, da bi bilo s pomočjo prometnih podatkov lažje preganjati kršitelje avtorskopravne zakonodaje, predvsem uporabnike P2P omrežij.

Da se na tem področju morda dejansko obetajo spremembe in da se prometni podatki v EU ne bodo hranili le za potrebe boja proti terorizmu, pač pa tudi boja proti nelegalnemu izmenjevanju avtorsko zaščitenih datotek preko P2P omrežij, pa kaže tudi novica objavljena na Open Rights Group.

Omenjena organizacija namreč poroča, da je komite Evrospkega parlamenta za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 24. novembra podprl idejo o razširitvi seznama "resnih kaznivih...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...

Slo-Tech - Ker imajo naši kolegi na štantu Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko tako prisrčno kamero, se je ekipa Slo-Techa malce posnela. Na posnetku boste lahko videli naš razstavni prostor ter nas, slo-techerske manekene. Oglejte si .wmv posnetke in se nasmejte!
Tale je v malce boljši kvaliteti (4,4MB) medtem, ko je tale malce slabši (2,1MB). Oglejte si, da nas vidite v polnem elementu in postavi.