Science Blog - Se vam v dobi interneta in obče dosegljivosti informacij zgodi, da se za božjo voljo ne morete spomniti drobcev podatkov, za katere bi še pred dvajsetimi leti prisegli, da se jih ni težko spomniti? Odkar si nam zaradi mobilnih telefonov ni treba več zapomniti telefonskih številk, zaradi satelitske navigacije točnih napotkov in interneta informacij, se zastavlja vprašanje - ali smo zaradi vseh tehnoloških pomagal vedno bolj neumni? Znanstveniki z Univerz Columbia in Wisconsin ter Harvarda so raziskali tako imenovan Googlov učinek in ugotovili, da dejansko obstoji. Zaradi interneta se spreminja količina in vrsta podatkov, ki si jih zapomnimo, a to nas ne poneumlja.

Kot pišejo v članku Google Effects on Memory: Cognitive Consequences of Having Information at Our Fingertips, ki...

Slo-Tech - Švedska akademija nadaljuje z objavljanjem prejemnikov Nobelovih nagrad za letošnje leto. Danes so objavili nagrajenko s področja literature, ki je postala Herta Müller. Prav Nobelove nagrade za literaturo so v zgodovini poskrbele za največ vroče krvi, saj je Nobelovo poslednjo voljo, da naj nagrado prejme avtor "za najbolj izstopajoče delo v idealni smeri", moč interpretirati zelo široko. Zgodovina...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

Delo - Letos sta Nobelovo nagrado za mir prejela borec proti podnebnim spremembam, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Petčlanski norveški odbor za nagrade, ki se odloča v najstrožji tajnosti, želi tako doseči večjo svetovno osveščenost o nevarnostih podnebnih sprememb.

Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu, Gore pa je že dejal da bo svojo polovico podaril Zvezi za zaščito podnebja.

O dogodku med drugimi poročajo Delo, BBC in Reuters.

Slashdot - Izum optičnega kabla je spremenil veliko stvari, predvsem pa čas prenosa podatkov ter način komunikacije preko svetovnega spleta. Za vse to razkošje, ki ga sedaj uživamo, se lahko zahvalimo trem znanstvenikom, ki so s svojim delom postavili temelje tehnologije, ki jo danes uporabljamo.

Trud, ki so ga v razvoj teorij vložili Roy J. Glauber, John L. Hall in Theodor W. H&#228nsch je sedaj priznala tudi švedska akademija znanosti, saj bodo vsi trije prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Na podelitvi, ki bo 10. decembra v Stockholmu, bo polovico nagrade prejel Glauber, drugo polovico pa Hall in H&#228nsch.

Delo - Tako Delo kot /. poročata o podelitvi Ig Nobelovih nagrad za bizarne dosežke na področju kemije, fizike in medicine. Petnajsta podelitev je potekala v Sandarjevem gledališču na znani univerzi Harvard. Letos je bila med zmagovalci ekipa, ki je izmerila pritisk ob prdenju pingvina, prav tako pa so nagrado dobili znanstveniki, ki so opazovali možganske valove kobilic, medtem ko so jim predvajali film Star Wars ter pa nekdo, ki je izumil budilko, ki se ti izmuzne, ko jo želiš ugasniti.

Za vse, ki se niste mogli udeležiti dogodka, je na voljo posnetek, več pa lahko izveste na uradni strani.

Slashdot - Slashdot poroča, da so znanstveniki Manchesterske univerze razvili poseben tiskalnik, ki lahko "natisne" človeške celice.

Znanstveniki so prepričani, da bo nekoč mogoče na tak način reproducirati tudi tkivo in kosti, morda pa celo celotne organe, vse kar bo za to potrebno, pa bo le vnesti ustrezne dimenzije oziroma model organa v računalnik.

Se bomo torej v prihodnosti namesto z letalom na dopust raje poslali po faxu?

Slo-Tech - Na opensource.org je objavljen mednarodni natečaj za najboljše odprtokodne projekte. Nagrade so, verjeli ali ne, nekoliko skromnejše kot v Sloveniji, so pa vsekakor zelo odmevne, tako da jih nekateri, naprimer velecenjeni Slashdot, primerjajo celo z Nobelovimi nagradami.

Več o lanskih nagradah v Sloveniji najdete na straneh MID-a. Aja, pa še to: Natečaj MID-a bo letos, seveda, ponovljen :)