Slo-Tech - V bazah znanih ranljivosti od minulega tedna najdemo vnos CVE-2021-32471, ki je postavil rekord za najstarejšo odkrito ranljivost. Švedski raziskovalec Pontus Johnson s Kraljevega inštituta za tehnologijo (KTH) v Stockholmu je odkril ranljivost v implementaciji Turingovega stroja iz leta 1967 Marvina Minskega. To predstavlja najstarejšo odkrito ranljivost, saj tiči v 54 let starem "programu".

Rekord je seveda bolj zanimivost kot kaj praktično uporabnega, saj te implementacije univerzalnega Turingovega stroja v praksi nikjer ne uporabljamo. Turingov stroj je algoritemska posplošitev, abstraktni sistem, ki ne obstaja. Zamislil si ga je britanski matematik Alan Turing leta 1936 in predstavlja (neizvedljiv) model do skrajnosti poenostavljenega računalnika z neskončnim spominom, ki zmore računati. S Turingovim strojem lahko simuliramo vsak (končni) računski algoritem.

Marvin Minskys, ki velja za pionirja umetne inteligence, je leta 1967 objavil znamenito knjigo Computation: Finite and...

Slo-Tech - Alan Turing je človek, ki bi ga morali dobro poznati vsi računalničarji, zaradi njegove vloge za tok moderne zgodovine v drugi svetovni vojni pa vsaj prepoznavanje njegovega imena sodi v splošno izobrazbo. Rodil se je v Londonu leta 1912. Že zgodaj v šoli so opazili njegovo nadarjenost za matematiko in znanost, a v elitni zasebni šoli Sherborne School v Dorsetu z njegovimi enostranskimi interesi niso bili najbolj zadovoljni, saj je zapostavljal klasična...

Slo-Tech - V sredo, 17. maja vas ob 19.00 vabimo v Kiberpipo na Splente urice, kjer bo David Rozman predaval o Elementih uporabniške izkušnje.

Je za dobro spletno rešitev potrebno res le znanje programiranja in oblikovanja?

Skozi pojem uporabniške izkušnje si bomo na praktičnih primerih ogledali, kaj ta sploh je, zakaj je pomembna, v kakšnem odnosu je do sorodnih pojmov, kot so: informacijska arhitektura, uporabnost in uporabniška orientiranost, ter kaj nas o njej lahko naučijo Google, Amazon in spletna mesta oblikovana v duhu Web 2.0.

David Rozman je študent komunikologije na Fakulteti za družbene vede in se v podjetju Parsek ukvarja s spletnim načrtovanjem in uporabniško izkušnjo.

Slo-Tech - V torek, 16. maja, vas ob 19.00 vabimo v Kiberpipo na predstavitev projekta Frida, predava Luka Frelih.

"FRIDA V." (Free Ride Data Acquisiton Vehicle) je robustno in udobno kolo, opremljeno za učinkovito raziskovanje in kartiranje javnih urbanih prostorov. Nosi majhen računalnik z brezžičnimnim omrežnim vmesnikom, GPS sprejemnik, osnovno avdiovizualno snemalno napravo (kamero z mikrofonom) in baterije.

Udeleženec v projektu prevzame vlogo voznika in soustvarjalca digitalnih vsebin. Sistem upravlja in nadzira prek enostavnega vmesnika na krmilu kolesa.

Usklajen nabor programske in strojne opreme omogoča samodejno kartiranje odkritih brezžičnih računalniških omrežij, enostavno snemanje z...

Slo-Tech - V torek 9. maja vas ob 19:00 vabimo v Kiberpipo na predavanje Andreja Vernekarja z naslovom Lokalizacija proste programske opreme s KBablom.

Precejšen del proste programske opreme pri lokalizaciji uporablja orodje GNU GetText oziroma format PO, pri čemer se poraja vprašanje, kako medsebojno povezati vse te vire in jih uporabiti v različnih projektih. Še posebej veliko zbirko prevodov ima projekt KDE, ki ponuja tudi orodje za delo z obsežnimi zbirkami katalogov sporočil - KBabel.

Predstavljeno bo delo z KBablom, od osnov prevajanja, do naprednejših zmožnosti, kot je uvoz katalogov iz drugih projektov (GNOME, OpenOffice). Tako lahko s pomočjo KBablove zbirke pohitrimo prevajanje in poskrbimo za večjo usklajenost prevodov.

Andrej Vernekar je vodja slovenske lokalizacije namizja KDE.

Slo-Tech - V četrtek, 5. maja, vas ob 20.00 vabimo v Kiberpipo na otvoritev instalacije Turing train terminal.

Modeli železnic obstajajo že skoraj tako dolgo kot njihovi arhetipi, razviti za potrebe prometa, transporta in trgovanja. Ekonomija in trgovina sta tudi glavna podležeča motiva za razvoj računalnikov, računal in umetnih možganov.

Turingov železniški terminal slepo verjame v zgodnjezgodovinsko napačno izračunavo, da “...bodo računalniki v prihodnje sestavljeni iz 1000 elektronk in tehtali tono in pol.” (Popular Mechanics, marec 1949). Sestavlja ga nekaj tisoč ton jekla, pomanjšanega v računajočo protezo. Operacijski sistem tega spominskega črva je ultimativni univerzalni računalnik,...

Slashdot - Stephen Wolfram je v svojem delu A New Kind of Science predlagal korak, ki je temeljito pretresel znanstveno srenjo. Ideja sama je pravzaprav zelo preprosta in niti ne izvirna. Pred njim je v tej smeri deloval že Edward Fredkin, a stvari ni dovolj domislil, kar ga je vpričo radikalnosti trditev pahnilo v pozabo.

Za osnovo vsem fizikalnim pojavom je Wolfram postavil celularne avtomate. S tem vsi, še tako abstraktni postopki postanejo variacija na zelo preprosto osnovno temo. Zadostujeta že dve stanji, 0 in 1. Potemtakem je vse okoli nas (vklučno z nami) program, ki se izvaja, oziroma je posledica delovanja kopice teh avtomatov, Turingovih strojev, ki jih določajo nekoliko bolj biološko navdahnjeni aksiomi. Kot podporo v prid njegovim trditvam lahko vzamemo uspešnost bioloških algoritmov pri reševanju široke palete matematičnih problemov.

Vsi, ki ste za knjigo že slišali, se gotovo sprašujete, čemu sem jo privlekel na plan več kot leto po izidu. Iz nadvse preprostega razloga....