Slo-Tech - V sredo, 6. oktobra 2010, se bo ob 15. uri v Ljubljani na Litijski 51 (v prostorih podjetja HERMES SoftLab) odvilo OWASP predavanje o aplikacijski varnosti.

Predavala bosta Edvard Šilc o telesnih skenerjih na slovenskih letališčih ter Mitja Kolšek o tehniki napada, znani pod imenom remote binary planting.

Edvard Šilc bo imel ponovitev svojega junijskega predavanja iz OTS 2010 v Mariboru. Govoril bo o tem, kako nacionalno varnost kot najvišjo obliko varnosti pogosto zagotavljamo na račun drugih človekovih pravic, v primeru uvajanja telesnih skenerjev na letališčih pa v zameno niti ne dobimo večje varnosti.

Predavanje Mitje Kolška pa bo namenjeno predstavitve binary planting ranljivosti, s katero je mariborsko podjetje Acros v preteklem mesecu dodobra vznemirilo svetovno strokovno javnost. Predstavljena bo raziskava, ki je osvetlila velikost problematike in opisana tehnična plat ranljivosti, obetamo pa si lahko tudi nekaj zakulisnih informacij in opis zanimive izkušnje, ki se je...

CNet - Na prelomu leta v 2010 (pravzaprav zadnjemu letu desetletja) smo ugledali mnogo najboljših nekaj iz preteklega desetletja, na vlak pa so na hitro skočili še člani ameriškega združenja za narečje (American Dialect Society). Po njihovem mnenju je beseda tega desetletja Google, ki je, nekoliko začuda, premagala sicer tako popularni blog. Najpopularnejša beseda sicer ne poimenuje te zdaj tako znane firme, saj ne gre za samostalnik, temveč za glagol, googlati (to google). Slednji je skorajda zamenjal besedo iskanje, ko govorimo o iskanju informacij na spletu. Najpopularnejša angleška beseda leta 2009 je prav tako nekoliko presenetljiva, saj ne gre za recesijo oz. nezaposlen (recession, unemployed), temveč za čivkanje - tweet. Twitter bi s svojim tweetom morda celo ogrozil sam Google, če bi postal tako popularen nekoliko prej, a je že beseda leta svojevrsten dosežek. Ben Zimmer, član združenja za ameriška narečja, je povedal še, da si komaj še predstavlja čas pred googlanjem.

Slo-Tech - Evropski parlament je (danes) v sredo, 6. julija, na plenarni seji z zgodovinsko večino 648 glasov od 680 prisotnih poslancev zavrnil sprejetje Direktive o računalniško izvedenih izumih znane tudi kot Direktiva o programskih patentih.

Gre za močno zaušnico Evropski komisiji in Evropskemu svetu, ki sta si (ob prišepetavanju lobija multinacionalk) prizadevala, da bi programje v evropski uniji postalo patentabilno.

Več o dogajanju v parlamentu lahko najdete v izjavi za javnost slovenske Iniciative programski patenti. Ta si že dalj časa na vseh nivojih prizadeva informirati domačo politiko in gospodarstvo o škodljivih posledicah patentiranja programske opreme - www.patenti.si

Evropski poslanci iz Slovenije so, razen gospe Jordan Cizelj, glasovali proti. Gospa Jordan Cizelj se je glasovanja vzdržala.

Zanimivo je, da se je ravno včeraj proti programskim patentom opredelila tudi ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko!

Slo-Tech - Ne glede na to, da nekateri igrajo naravnost umazano igro, bitka proti programskim patentom v EU še traja in puška je še daleč od koruze!

Iniciativa programski patenti je tako včeraj lansirala tudi video spot, ki se sprašuje o tem kako poteka politično odločanje o EU in zahteva odgovore.

Danes pa je o odnosu do sporne direktive odločal tudi upravni odbor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Nasprotniki direktive so predstavili dokaze o tem, da slovenska podjetja nočejo patentiranja programske opreme. A interesi velikih in parcialni interesi članov so vseeno preprečili sprejetje stališča, ki bi bilo enako stališču večine računalniških podjetij (po vseh opravljenih statistikah, aketah, erefrendumih) - da si programskih patentov podjetja večinsko ne želijo in, da je zato potrebno direktivo popraviti. Komentar je tule.

Še vedno se lahko udeležite eReferenduma. Podpisi podjetij bodo v sledečih dneh še telefonsko preverjeni, nato pa bo referendumski seznam predan...

Slo-Tech - V sredo, 25. maja ob 15.00 bo na Hevreki potekala mednarodna okrogla miza o programskih patentih v EU. Okroglo mizo bo vodil Brane Šalamon.

Vabljeni ste v družbo:
- g. Stefan Pfab, Evropski patentni urad
- g. Rudi Bric, Združenje za infromatiko in telekomunikacije/GZS
- g. Janez Kuec-Mezek, Urad za intelektualno lastnino
- g. Samo Zorc
- g. Andrej Plahutnik, Urad za varstvo konkurence
- g. Thomas Warwaris, Foundation for free information infrastructure
- g. Andrej Mertelj, Sekcija KODA.SI
- g. Andraž Tori, Kiberpipa
- g. Jure Koren, Društvo LUGOS


Še vedno pa se išče slovensko programsko podjetje, ki bi direktivo na okrogli mizi zagovarjalo. Več informacij lahko dobite na www.patenti.si.

Slo-Tech - Današnje DELO (petek 15. aprila 2005) je na strani 18 objavilo članek z naslovom "Slovenski študenti postavljajo GZS na laž".

Kot poroča DELO, so člani študentskega zbora ljubljanske študentske organizacije (ŠOU) preko komunikacijsko-informacijskega servisa ŠOU v Ljubljani pripravili in izvedli anketo o tem, kakšno mnenje imajo o sporni direktivi o programskih patentih slovenska podjetja.

Anketirali so 1123 podjetja, članice Združenja za informatiko pri GZS. Združenje za informatiko sporno direktivo uradno podpira, odgovori podjetij pa kažejo, da kar 79 odstotkov podjetij direktivi nasprotuje (na anketo je sicer odgovorila petina podjetij).

Na vprašanje novinarja DELA zakaj so v Združenju za informatiko čakali na študentsko pobudo, namesto da bi sami ugotovili interese slovenskega gospodarstva, katerega interese naj bi zastopali je sekretarka združenja Andreja Ivartnik Kanduč med drugim odgovorila, da "Upravni odbor ni nikoli predlagal nobene raziskave. Tudi za podporo direktivi...

STA - Iz neuradnih diplomatskih virov se je izvedelo, da so za konkurenčnost pristojni ministri EU (Slovenijo je zastopal slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak), na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave, pod t. i. točko A, sprejeli predlog sporne direktive o programskih patentih.

To pa še ne pomeni, da je direktiva dokončno sprejeta. Sledi namreč drugo branje direktiva v Evropskem parlamentu, nato pa ponovna obravnava na Svetu EU. Če soglasja med obema institucijama ne bo, bo najverjetneje sklican t. i. postopek sprave.

Soglasje Slovenije sporni direktivi ne preseneča, saj je minister Vizjak v parlamentu povedal, da "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila...

Slo-Tech - Je že kdo slišal pravljico o demokratični Evropi? Kaj pa pravljico o transparentnem delovanju slovenskih političnih predstavnikov? Tudi ne? Hmmm, kaj pa o moči lobijev in kapitala? No, tule je ena.
Direktiva o programsko izvedenih izumih bo kljub opoziciji s strani evropskih malih in srednjih podjetij (tudi slovenskih - glej nekaj novic nazaj) kljub opoziciji prostokodnih razvijalcev, kljub peticiji na kateri je zbrano čez 300.000 podpisov proti direktivi v tej obliki, med njimi tudi nekaj tisoč akademikov in direktorjev podjetij, sprejeta jutri. In kot da je demokratični proces v evropi farsa, jo bo sprejemal svet kmetijskih ministrov. Brez razprave, se ve.

Slovensko Ministrstvo za gospodarstvo si ob protestu proizvajalcev programske opreme ni kupilo še nekaj časa, kar bi storilo tako, da bi na predzasedanju glasovalo za nadaljne usklajevanje in ne za brezdebatno sprejetje na zasedanju kmetijskih ministrov.
Nekdo si očitno zares želi, da gre direktiva čimprej v veljavo.

...

več strani - V Ljubljani se obeta strašno zabaven teden, upirali se bodo vsi po vrsti. V sredo bodo začeli bikerji, v četrtek nadaljevali študentje (webcam ne dela), potem pa so v soboto različne akcije napovedali še Amnesty International (nepreverjeno), Umanotera (nepreverjeno) in UZI. V Ljubljani so se pojavili tudi člani Greenpeaca, za afterpary pa nas čakajo še škofovske pridige in nedeljski referendum. Vsi po vrsti napovedujejo, da bodo svoja mnenja izražali povsem mirno, tako da kakšnih prometnih infarktov ali drugih problemov ni za pričakovat (samo policija poskuša vzpodbujat paniko in strah, da bi imela dober razlog za razgon ljudi).
No skratka, slo-techerje najbolj zanimajo študentske demonstracije (sodeč po odzivih na novico), zato bi malce razpredal o tem...

Zakaj se pri študentskih demonstracijah sploh gre? Problem je v tem, da naši državi manjka denarjev (tudi zato ker hočejo povečat vojaški proračun zaradi NATA), poleg tega pa ji za vrat piha Evropska Unija (v katero je vlada tako...