Washington Post - Od leta 2000 je v ZDA v veljavi določilo, ki zveznim agencijam prepoveduje uporabo sledilnih piškotkov in drugih tehnologij za profiliranje uporabnikov njihovih spletnih strani, če to ni nujno potrebno. Nova administracija pa si prizadeva to omejitev odpraviti. V ponedeljek se je izteklo dvotedensko obdobje, ko so zbirali pripombe javnosti na predlog, ki bi uporabo piškotkov spet dovolil.

Skupine za zaščito zasebnosti so ogorčene, saj naj bi vlada na tak način prišla do ogromne zbirke osebnih podatkov obiskovalcev vladnih strani. Hkrati se sprašujejo, ali se spremembe dogajajo pod pritiskom privatnih podjetjih, kot je Google. Electronic Privacy Information Center je namreč izbrskal pogodbo, ki jo je Google z neznano vladno agencijo sklenil 19. februarja, in podjetje izvzema iz omejitev. To pomeni, da vlada sicer ne sme zbirati podatkov, a ker je na spletno stran Bele hiše vgrajen YouTube, lahko Google spremlja podatke o uporabnikih, ki si ogledajo, denimo, predsedniške nagovore...

News.com - V začetku tega tedna je Bush podpisal zakon, ki kriminalizira objavljanje motečih sporočil na spletu oziroma pošiljanje moteče elektronske pošte, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.

Gre za razširitev že obstoječe prepovedi nadlegovalskih telefonskih klicev na internet, vendar pa se prepoved širi tudi vsebinsko. Po novem bo tako v ZDA prepovedano flamanje, grožnje ali druga moteča sporočila. Zagrožena je denarna kazen in do dve leti zapora, omenjena dejanja pa so postala zvezna kazniva dejanja.

Sekcija 113 zakona Violence Against Women and Department of Justice Reauthorization Act namreč prepoveduje nadlegovanje, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto. Seveda se zastavlja vprašanje kaj je moteče. Prvotni predlog zakona je namreč vseboval prepoved uporabe interaktivnih računalniških storitev za povzročanje "znatne čustvene škode", na koncu pa je v veljavo stopila ostrejša različica zakona.

Nekateri so mnenja, da bo potrditev tega določila zadala nov udarec...

Slo-Tech - Glede na to, da v EU že dalj časa potekajo debate o tim. retenciji prometnih podatkov, torej času obveznega hranjenja prometnih podatkov, si poglejmo, kako je sorodno poročje urejeno v ZDA.

Lansko leto je EU z ZDA podpisala sporazum o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, ki med drugim predvideva, da sme ameriški Customs and Border Protection podatke o letalskih potnikih hraniti do največ treh let in pol, razen seveda v primeru preiskovalnega ali sodnega postopka. V praksi seveda ni za pričakovati, da bi podatke hranili bistveno manj časa od tega obdobja.

Ob tem pa je le nekoliko nenavadno kako so za primerjavo shranjeni podatki o kupcih orožja. Leta 1993 sprejeti Brady Handgun Violence Prevention Act of 1993 je predvideval, da prodajalec orožja preveri podatke o kupcu, kasneje pa je to nalogo prevzel FBI-jev National Instant Criminal Background Check System. FBI je bil podatke dolžan hraniti 180 dni, nato pa uničiti.
Aprila 2000 je bivši predsednik Bill Clinton to obdobje...

Slashdot - EU že dlje časa pripravlja zakonodajni ukrep, s katerim bo zahtevala obvezno hranjenje prometnih podatkov, ki nastanejo pri uporabi telefonije in interneta. Že 15. člen direktive EU 2002/58 je državam članicam omogočil hranjenje prometnih podatov za določen čas, Evropska komisija pa se je odločila, da bo hranjenje teh podatkov predpisala kot obvezno. Predvidena doba hranjenja teh podatkov (tim. retencija) je od 12 do 36 mesecev.

Z drugimi besedami - ponudniki telefonije (fiksne in mobilne) ter internetnih storitev bodo morali (če bo predlog sprejet), hraniti vse prometne podatke vsaj eno, zelo verjetno pa kar tri leta. Seveda na lastne stroške.

Prometni podatki niso sama vsebina komunikacije, pač pa gre za tim. spremljajoče podatke (npr. kdo je koga klical, ob katerem času, iz katere lokacije, katera spletna mesta je vpisal v spletni brskalnik, pri čemer je iz URL-jev spletnih iskalnikov mogoče ugotoviti tudi kaj je nekdo iskal, itd.). Kljub temu, pa je mogoče iz njih ugotoviti...

Slo-Tech - 9. junija sta ameriška kongresnika Lamar Smith in Howard Berman predstavila predlog zakona Fraudulent Online Identity Sanctions Act, ki predvideva kazni za tiste, ki ob registraciji domene vpišejo lažne podatke. Zakon je sicer namenjen preganjanju raznih prevarantov, a če bo sprejet, bodo kaznovani tudi vsi tisti, ki bi na internetu želeli ostati anonimni ali pa bi se želeli zaščititi pred spamom.

Sicer obstajajo registrarji kot na primer gkg.net ali GoDaddy.com, ampak nikoli se ne ve, kakšen bo naslednji zakon...

več strani - Novo znanstveno omrežje Little Gloriad (Global Ring Network for Advanced Application Development), ki bo omogočalo znanstvenikom iz Chichaga, Amsterdama, Moskve, Sibirije, Pekinga in Hong Konga izmenjavo podatkov s hitrostjo 155 Mbps, bo postalo popolnoma operativno prihodnji mesec, poročajo na TelecomPaper.nl. Velesile ZDA, Rusija in Kitajska trdijo, da so v skupni projekt vložile vsaka po 2,8 milijona dolarjev. Klik in klik!