Slo-Tech - CIA je sporočila, da ukinja priljubljeno spetno stran The World Factbook, ki ima svoje začetke v letu 1962. Tedaj so prvikrat pripravili The National Basic Intelligence Factbook, ki je bila namenjena le interni uporabi. Od leta 1971 je na voljo tudi javnosti, po letu 1981 pod trenutnim imenom in po letu 1997 tudi na spletu. Nič več.

The World Factbook je vsebovala osnovne podatke o državah in ozemljih na svetu, o gospodarstvu, okolju, energetiki, vojski, telekomunikacijah in podobno, ki so bili pripravljeni za operativne potrebe ameriške vlade, a prosto dostopni vsakomur. Na strani so bili tako besedilni podatki kot tudi fotografije. Davno pred vzponom Wikipedije je The World Factbook opravljala podobno funkcijo.

Šest desetletij trajajoč projekt je sedaj brez opozorila dočakal svoj konec. Resda so iste informacije dosegljive tudi drugod, a vendarle so strani CIA uporabljali številni - od novinarjev do raziskovalcev - kot avtoritativni vir podatkov. CIA ni želela razkriti, zakaj...

Slo-Tech - Eno izmed meril za ocenjevanje raziskovalcev in znanstvenikov je citiranost njihovih del, kar v zadnjih letih zaradi inflacije citatov postaja čedalje manj uporaben kazalnik. Pretirano samocitiranje in navzkrižno citiranje sta že vrsto let znana načina za umetno napihovanje citiranosti posameznika, sedaj pa imamo neizpodbitne dokaze, da je citate možno preprosto kupiti.

Raziskovalci z newyorške univerze so pod drobnogled vzeli orodje Google Scholar, ki je zaradi brezplačnosti in odprtosti med najbolj priljubljenimi za spremljanje akademske produkcije avtorjev. Podatke z Google Scholarja za ocenjevanje uporabljajo tako financerji raziskovalnih projektov kakor delodajalci.

Analiza 1,6 milijona profilov je pokazala, da so prevare povsem možne. Doslej so bili glavni načini za napihovanje citiranosti: samocitati, navzkrižno citiranje (citation cartels) in prisilno citiranje (denimo nadrejenih ali recenzentov). Določen teh tovrstnih citatov je zdrav in potreben, zato je toliko teže...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...

Ars Technica - Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo. Sedaj so nas razveselili še z eno novostjo.

Senat je namreč enoglasno potrdil sklep, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev. To je zelo dobra novica, ker večina založnikov priznanih in kakovostnih SCI-revij zahteva, da avtorji nanje prenesejo izključne založniške pravice. Edini način dostopa do teh člankov je potemtakem nakup naročnine na revijo (ali pa enkraten nakup članka prek interneta), kar denimo stane ljubljansko univerzo in knjižnice več sto tisoč evrov letno, hkrati pa lahko vsiljujejo nerazumne omejitve za svoje podatkovne zbirke, kot to z le štirimi sočasnimi dostopi prek Citrixa denimo počnejo lastniki SciFinderja Chemical Abstracts.

MIT je tak sklep sprejel pod vtisom...

več strani - Na letošnjem Book Expo America se je založnikom, avtorjem, agentom, distributerjem in vsem ostalim, ki so kakorkoli povezani s knjigami, pridružil tudi Google. Njegov glavni namen je bila predstavitev (promocija in obenem zagovarjanje) storitve, iskalnika oz. projekta Google Print, ki pa je trenutno (že od lanskega oktobra) še vedno v beta fazi. Google si je namreč zadal cilj razširiti digitalni internetni svet z digitalizacijo tiskanih knjig. Google Print predstavljata dva projekta: Library Project in Publisher Program. Slednji je namenjen predvsem založnikom in jim omogoča delno ali celovito objavljanje knjižnih del in s tem brezplačno oglaševanje lastnih izdaj, obenem pa jim Google omogoča tudi neposreden zaslužek oz. delitev prihodka od oglasov na strani s knjižno vsebino. Kljub zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic pa...

Google - Google je včeraj oznanil novo storritev, imenovano "Summer of code". Njen namen je pritegniti študente, da bi napisali kakšen uporaben odprtokoden program ali pomagali obstoječim sodelujočim projektom (Apache, Ubuntu, Mono, Gnome, Wine, SVN). Konec prijav je 14. 6. 2005. Takrat dobite 500$ in imate čas do konca avgusta napisati program. In ko ga pregledajo dobite še 4000$. Sodelujoče organizacije:

The Python Software Foundation
The Perl Foundation
The Apache Software Foundation
Ubuntu Linux
The Mono Project
The Gnome Foundation
The Wine Project
The Subversion Project
Google

Več
Prijava!

Slo-Tech - Očitno je da ne mine dan brez dogajanja v Googleplexu. Po, recimo temu, uspešni splavitvi Google namiznega iskanja so se spravili nad knjižnice. Kar nekaj strani namreč poroča, da Google namerava v sklopu svojega iskalnika ponuditi vsebino petih ameriških knjižnic (Harvard, Stanford, Univerza v Michiganu, Univerza v Oxfordu in Javna knjižnica mesta New York (New York Public Library)) v digitalni obliki.

Uporabnik bo nad zadetki svojega iskanja dobil seznam knjižnih del, ki se tičejo te tematike. S klikom na delo bo dobil možnost prebiranja vseh javno objavljenih del oz. kratek povzetek vsakega avtorskega (torej s copyright-om zaščitenega) dela. Celoten projekt digitalizacije zna biti kar zalogaj za Google, saj samo univerza v Michiganu vsebuje 7 milionov del (Google ocenjuje da bo digitalizacija UM trajala šest let).

Zanimivo bo videti, kakšen bo odgovor MSN in Yahoo - v vsakem primeru je pa očitno, da so ostali iskalniki več ali manj tisti, ki Googlu sledijo.

Pa vi? Ste že kdaj...

Slo-Tech - Spet je leto na okoli in spet je tisti dan v mesecu in Google ima novo presenečenje za nas. Nova razvojna storitev Google Suggest je na prvi pogled zelo podobna običajnemu iskanju z Googlom. A vendar ponuja priročno pridobitev med vnašanjem iskanega niza, saj prikaže seznam nekaj ustreznih nizov ter število zadetkov. Poskusite!

Na novico nas je opozoril Delfi.

Google -

Google je včeraj, 18. novembra, predstavil preizkusno različico storitve Google Scholar. Storitev je namenjena učencem in išče znanstvena dela različnih akademskih založnikov, profesionalnih združenj, skladišč ponatisov in univerz; pa tudi med različnimi članki, ki so na voljo na spletu. Stvar je videti, kakor ves Google, zelo uporabna.

Razlika med normalnim Googlom in Scholar Googlom se hitro pokaže, če naprimer iščemo termin Slovenia. Googlovi prvi zadetki so slovenia-tourism in The world Factbook, če pa iščemo "slovenia" na šolski različici so pa med prvimi zadetki razne študije in članki.

Na novico nas je opozoril tudi EssEncE.

The Register - Google je pred kratkim še razširil svojo ponudbo. Tokrat je to storil s programčkom, ki omogoča iskanje po lokalnih trdih diskih.

To 400 kb težko čudo zna iskati po pošti v Outlooku in Outlook Expressu, prepoznava tudi formate Microsoft Offica in loge AOLa, ne brani se pa niti tekstovnih in HTML datotek. Iskanje opravi tako, da na lokalnem računalniku postavi http strežnik, na katerem je uporabniški vmesnik ki zelo spominja na navaden Google, ki pa ima še en dodaten zavihek.

Prednosti tega iskalnika so, da, podobno ko spletni iskalnik, naredi indeks datotek na disku, s čimer se poveča hitrost iskanja podatkov shranjenih na trdem disku. Prav tako pa si tudi zapomni zgodovino zadnjih iskanj, kar se včasih izkaže za precej uporabno zadevo. Seveda pa zna iskati tudi po spletu. Google trdi, da programček dela samo z Internet Explorerjem, v resnici pa dela brez problema tudi na ostalih brskalnikih.

Če vas zanima, kaj se vse nahaja na vašem disku, poženite vaš brskalnik na

MSNBC - Če se vaš elektronski poštni predal v množici elektronskih sporočil vse prehitro napolni do svoje, po navadi precej nizke, meje, vam bo najnovejša ponudba, ki prihaja od avtorjev najboljšega iskalnika na internetu, Googla, vsekakor precej vabljiva. Slednji bodo namreč javnosti ponudili Gmail, ki bo ponujal poštne naslove za kogar koli. Pa porečete na to: "Ja in, tudi Microsoft, Yahoo in še mnogi drugi imajo to!"

Stvar, po kateri si boste Gmail zapomnili, bo namreč njegova velikost - tako naj bi vsak uporabnik imel kapaciteto poštnega predala kar 1 GB (da, Gigabajt!) in možnost iskanja po vseh sporočilih, ki ste jih prejeli - iščite in ne sortirajte. Seveda bo tu še zaščita proti nezaželjeni pošti in ostale stvari, ki jih dandanes pričakujemo od spodobnega ponudnika elektronskih poštnih storitev. Zaenkrat Gmail še ni na voljo javnosti, saj ga še preizkušajo, kdaj pa bo dostopen vsem, je predvsem odvisno od preizkusa. Klik!

Slashdot - Očitno pri Googlu mislijo resno s svojimi nakanami zbrati na enem mestu vse informacije sveta in jih prosto ponuditi javnosti. Tako so sedaj začeli s preskusno fazo nove storitve, poimenovane Google Print (BETA). Za kaj pri vsej stvari gre?

Ker vse informacije vendarle še niso dostopne na internetu, temveč jih je nekaj še vedno v starih dobrih knjigah, je dostop do njih nekoliko otežkočen. Knjige so resda razvrščene po računalniških katalogih (naprimer COBISS) s ključnimi besedami, a preiskati celotne knjige po vseh besedah, besednih zvezah in podobno vendarle še ne moremo. Google bo tako ponudil možnost iskanja po velikem številu knjig (ki se bo še povečevalo) v elektronski obliki kar prek svojih spletnih strani. Vse knjige bodo dostopne na naslovu print.google.com, tako da bo iskanje samo po knjigh izgledalo takole. Slashdot.