Slo-Tech - Pred natanko 100 leti je Albert Einstein spremenil svet. Pravzaprav ga je spreminjal postopoma skozi celotno svoje življenje in še po smrti, a če bi že morali definirati dan, je 25. 11. 1915 verjetno najboljša izbira. Tega dne je pri Pruski akademiji znanosti izšel Einsteinov prispevek, ki je dokončno utemeljil in na trdne matematične temelje postavil splošno teorijo relativnosti. Tega dne je dokončno umrla Newtonova gravitacijska teorija, mimogrede pa je Einstein strl še eno astronomsko zagonetko in ubil planet Vulkan.

Planet Merkur je človeštvu znan od že več tisoč let, a je šele z razvojem teleskopov postal velika uganka. Astronomi in fiziki so radi preračunavali orbite...

Wired News - V Matrici so iz ljudi pridobivali elektriko. To je očitno do intenzivnega razmišljanja spravilo kar nekaj ljudi. Tako je 16 letni Kartik Madiraju uspel iz "magnetnih bakterij", 48 ur pridobivati 5,5 µW energije pri 25 µA. Belgijci so poizkusili več različnih bakterij najprej krmiti z odpadki. V kombinaciji z gorivimi celicami, jim je uspelo pridobivati elektriko. Na koncu je večino energije proizvajal en sam rod:Brevibacillus agri. Seveda jim je uspelo pridobiti elektriko tudi s človeškim urinom.

Da se ne bo bakterija, z imenom Neo, zbudila, bo potrebno uporabiti najmočnejšega agenta Smitha.

Slashdot - Znanstveniki evropske vesoljske agencije ( ESA) so v laboratoriju izmerili gravitacijski ekvivalent magnetnega polja. Pod posebnimi pogoji je učinek veliko večji kot predvideva splošna teorija relativnosti, kar bi seveda lahko predstavljalo pomemben mejnik pri iskanju oz. oblikovanju kvantne teorije gravitacije.

V eksperimentu so znanstveniki uporabili kolobar superprevodne snovi, katerega so rotirali do 6500 obratov na minuto. Vrteči se superprevodniki ustvarjajo šibko magnetno polje, t.i. Londonov moment. V pričujočem eksperimentu pa so raziskovalci preverjali domnevo, ki pojasnjuje razliko med izmerjeno maso Cooperjevih parov (nosilci električnega toka v superprevodnikih) in njihovo predvideno maso na...

Scientific American - Medtem, ko čakamo na prve meritve Gravity Probe B, ki bo z meritvami skušala eksperimentalno podpreti ali ovreči Einsteinovo splošno teorijo relativnost, se je konačalo enajstletno merjenje premikov orbit satelitov LAGEOS in LAGEOS 2. Pri osemdeset miljonov metrov dolgem obhodu ti znašajo dva metra na leto. Pojav je posledica ovijanja prostor-časa (za potrebe miselnega poskusa si lahko prostor-čas predstavljate kot zelo viskozno tekočino, v kateri se nekaj vrti, naprimer lonec medu po katerem packate z žlico in opazujete, kaj se dogaja v okolici vrtečega telesa), ki ga povzroči masivno vrteče se telo, v tem primeru Zemlja. Tu resda neznaten pojav z večanjem hitrosti in predvsem mase telesa pridobiva na vplivu in postane zelo pomemben, ko recimo opisujemo vesolje v okolici črnih lukenj.
Rezultati, sicer podani z 10-odstotno relativno napako, se do odstotka natančno ujemajo z izračuni, za nadaljnje potrditve, pa moramo počakati do leta 2006 na Gravity Probe B.

Razprava na forumu

New Scientist - Gravity Probe B je uspešno prestala izstrelitev. Sedaj jo čaka 44-dnevna umeritev in ustalitev v polarno orbito 640 kilometrov nad površjem. V tem času bodo s curki helija giroskope postopoma pospeševali na končno hitrost 9000 obratov na minuto. Osemintridesetega dne se bo pričel proces poravnavanja osi giroskopov z vnaprej izbrano oddaljeno zvezdo, ki bo služila kot kontrolna točka. Zadnje opravilo pred pričetkom enoletnega opravljanja meritev, ki bodo nakopičile za vsaj leto dni obdelave podatkov, pa je odstranitev helija. To bodo storili z začasnim dvigom temperature na -266 ^oC, kar bo povzročilo uparjenje helija (ta se bo porabil kot gorivo za pozicijske motorje) in posledično omogočilo giroskopom prosto vrtenje v vakuumu.

Stanford - Eno izmed vodil znanstvenega dela je neprestano izpostavljnje hipotez novim in novim napadom. 17. aprila letos bo v tem duhu vesoljsko plovilo Gravity Probe B vzelo v precep splošno relativnost. Natančneje, vpliv masivnega telesa (v tem primeru bo to Zemlja) na gravitacijsko polje. Če teorija stoji, bi morali opaziti dva pojava. Ukrivljanje prostor-časa in gravitacijsko ustreznico površinski napetosti. Zemlja bi naj namreč s svojim vrtenjem v gibanje po isti tirnici pognala tudi delce v svoji bljižini. Kar je nadvse pomembno pri tem pojavu je, da naj bi bil prisoten tudi na mikroskopskem nivoju.

Meritve bodo opravljali s štirimi giroskopi. Ideja resda ni nova, saj je uporabo giroskopov v te namene že v tridesetih letih prejšnega stoletja zagovarjal sir Arthur Eddington, a je tehnologija takrat še ni dohajala. Kar niti ni presenetljivo, če pomislimo, kakšno...

Scientific American - Iz Philipsovih razvojnih laboratorijev na Nizozemskem je prišlo obvestilo, da jim je uspelo razviti elektronski papir, na katerem je mogoče predvajati videoposnetke. Tehnologija uporablja elektronsko črnilo, ki lahko izredno hitro spreminja barvo. Energijo dobiva iz majhne baterije, podatki pa so shranjeni kje drugje kot v mikročipu. Zaslon sestoji iz piklsov, ki vsebujejo kapljice barvnega črnila, ki se lahko pod električno kontrolo razširijo čez reflektivno belo ozadje in tako tvorijo barve. S hitrimi spremembami, ki potrebujejo malo energije, je takšen papir sposoben predvajati premikajoče se slike.