Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je objavil poročilo o delovanju v letu 2010, v katerem je brati, da je bilo to rekordno leto. Število vlog za podelitev patenta se je povečalo za 11 odstotkov in doseglo rekordno vrednost 235.000 zahtevkov, medtem ko je prej dve leti upadalo.

Od tega je bilo 92.500 vlog iz Evrope (38 držav članic Evropske patentne organizacije, EPOrg, ki skrbi za EPO). Daleč največ patentov prijavijo Nemci, ki so na prvem mestu z 8,5 odstotka. Sledijo jim Francozi, Švicarji, Britanci in Nizozemci. Med tujimi državami vodita ZDA (26 odstotkov) in Japonska (18 odstotkov), povečuje pa se tudi število patentnih prijav iz Južne Koreje in Kitajske, ki imata po petodstotni delež.

Razrez po kategorijah pokaže, da je največ patentov podeljenih za tehnologijo v medicini, sledijo...

Slo-Tech - Pred nekaj tedni se je zdelo, da bo Nova Zelandija podprla programske patente. NZICT je še posebej aktivno lobirala za opustitev napovedane prepovedi programskih patentov, k čemur jih je spodbudila marčevska napoved zavrnitve programskih patentov. Pretekli teden se je na tem oddaljenem otoku zgodil še en preobrat, tako da bo, kot kaže, programskim patentom na Novi Zelandiji odklenkalo.

Simon Power, ki je med drugim tudi minister za pravosodje in minister za trgovino, je napovedal, da v zakonski osnutek zakona o patentih ne bodo vnesli sprememb, za katere si je prizadevala NZICT, tako da bo programske opreme ne bo moč patentirati. Novozelandska skupnost računalnikarjev (NZCS) odločitev pozdravlja, saj je po njihovem...

Slo-Tech - Evropski parlament je (danes) v sredo, 6. julija, na plenarni seji z zgodovinsko večino 648 glasov od 680 prisotnih poslancev zavrnil sprejetje Direktive o računalniško izvedenih izumih znane tudi kot Direktiva o programskih patentih.

Gre za močno zaušnico Evropski komisiji in Evropskemu svetu, ki sta si (ob prišepetavanju lobija multinacionalk) prizadevala, da bi programje v evropski uniji postalo patentabilno.

Več o dogajanju v parlamentu lahko najdete v izjavi za javnost slovenske Iniciative programski patenti. Ta si že dalj časa na vseh nivojih prizadeva informirati domačo politiko in gospodarstvo o škodljivih posledicah patentiranja programske opreme - www.patenti.si

Evropski poslanci iz Slovenije so, razen gospe Jordan Cizelj, glasovali proti. Gospa Jordan Cizelj se je glasovanja vzdržala.

Zanimivo je, da se je ravno včeraj proti programskim patentom opredelila tudi ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko!

Slo-Tech - Ne glede na to, da nekateri igrajo naravnost umazano igro, bitka proti programskim patentom v EU še traja in puška je še daleč od koruze!

Iniciativa programski patenti je tako včeraj lansirala tudi video spot, ki se sprašuje o tem kako poteka politično odločanje o EU in zahteva odgovore.

Danes pa je o odnosu do sporne direktive odločal tudi upravni odbor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Nasprotniki direktive so predstavili dokaze o tem, da slovenska podjetja nočejo patentiranja programske opreme. A interesi velikih in parcialni interesi članov so vseeno preprečili sprejetje stališča, ki bi bilo enako stališču večine računalniških podjetij (po vseh opravljenih statistikah, aketah, erefrendumih) - da si programskih patentov podjetja večinsko ne želijo in, da je zato potrebno direktivo popraviti. Komentar je tule.

Še vedno se lahko udeležite eReferenduma. Podpisi podjetij bodo v sledečih dneh še telefonsko preverjeni, nato pa bo referendumski seznam predan...

Slo-Tech - Po poročanju nosoftwarepatents.com je poljski časopis Gazeta Wyborcza objavil članek v katerem pravi, da naj bi poljske podružnice podjetij Siemens, Nokia, Philips, Ericsson in Alcatel poljskemu ministerskemu predsedniku Mareku Belki napisale pismo glede programskih patentov.

Točna vsebina pisma ni bila razkrita, časopis pa poroča, da pismo nakazuje na premislek podjetij o investiranju v Poljsko, če se bo vlada upirala legalizaciji programskih patentov v EU.

So vlade zavezane volilcem ali korporacijam?

Slo-Tech - 18. maja je Evropski svet ministrov glasoval proti nameri Evropskega parlamenta, ki je mesece pred tem preprečil pohod programskih patentov v Evropi. Na pobudo tedanjega irskega predsedstva v Evropskem parlamentu, ki ga je ta teden zamenjala nizozemska delegacija, se nam jeseni obeta novo glasovanje o zakonu, ki bo dopuščal patentiranje programske opreme v Evropski uniji in s tem tudi pri nas.

Včeraj pa je, sodeč po poročilu organizacije FFII, nizozemski parlament izglasoval spremembo ministrskega glasu o problematiki programskih patentov. To je odlična informacija za vse, ki se borimo proti programskim patentom v Evropski uniji, še posebej zato, ker doslej še nobena članica ni spremenila svoje odločitve na tak način.

Žal odločitev Evropskega sveta ministrov ob tej spremembi še vedno obdrži dovolj podpore, vendar so Nizozemci kljub temu pokazali pravo pot (novim) članicam, ki so bile prisiljene glasovati po vzoru drugih. Tak primer je bila Poljska, ki se je obnašala zelo podobno...

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...

Slo-Tech - Kot kaže, obstaja precej možnosti, da bomo v EU vseeno dobili programske patente. Predlog irskega predsedstva je bil namreč sprejet, kar po poročanju FFII zelo zožuje možnosti Evropskega parlamenta, da doseže kakršenkoli kompromis. V FFII so zato zapisali, da sta "Svet ministrov in Evropska komisija nevarno orodje oligarhije v Evropi". Po poročanju FFII je irskemu predlogu nasprotovala samo Španija, ki pa ni bila dovolj "konstruktivno proti", da bi bil predlog zavrnjen.

Iz sporočila za javnost ministrstva za gospodarstvo žal ni moč razbrati kakšna navodila so dobili člani slovenske delegacije, a po naših podatkih, je Slovenija glasovala za sporni irski predlog, čeprav je ministrstvo za informacijsko družbo ministrstvu za gospodarstvo predlagalo naj glasuje proti. Po naših podatkih naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo naši predstavniki glasovanja vsaj vzdržali, a kot kaže so na koncu vseeno glasovali za programske patente.

Na dan glasovanja smo od predstavnika g. Peterleta smo...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...