Nvidia - Kitajci so na HPC 2010 China predstavili nov superračunalnik, ki je v preizkusu LINPACK dosegel rezultat 2.507 bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo (2,507 petaflops). Imenuje se Tianhe-1A in sestoji iz 7.168 grafičnih procesorjev NVIDIA Tesla M2050 ter 14.336 procesorjev Xeon X5670. Grafični procesorji so uporabljeni, ker bi enako zmogljiv računalnik iz samo procesorjev zavzel dvakrat večjo površino in porabil 12 MW električne energije. Tianhe-1A pa porabi zgolj 4 MW. Kitajci so ga postavili v Nacionalnem superračunalniškem centru v Tiandžinu. Na svetovni lestvici 500 najhitrejših superračunalnikov, ki je objavljena dvakrat letno, bi ta hip zasedel prvo mesto.

Slashdot - IBM je v torek začel v svet pošiljati novo serijo visoko zmogljivih računalnikov, ki so zasnovani okrog njihovega najnovejšega Power6 procesorja. Procesor sam zmore opraviti do kar 5 miljard operacij v sekundi.

IBM-ov CTO Bernard Meyerson pravi, da procesor opravi eno operacijo hitreje, kot porabi svetloba, da potuje od vrhnjega členka na dlani do prstne konice.

Seveda terja tolikšna hitrost tudi svoj davek. Power6 računalniki imajo zato posebno vodno hlajenje, ki veliko količino toplote, ki jo procesor ustvarja, lahko tudi učinkovito odvedejo.

Pojavlja pa se vprašanje, zakaj podobnega koraka ne storijo IBM-ovi tekmeci. Pri Intelu so povedali, da bi tudi oni lahko povečali frekvenco svojih procesorjev, a so se raje odločili, da rešijo zadeve drugače in prihranijo uporabnikom težave z veliko količino toplote, ki bi jo procesorji sicer proizvedli. IBM-ov pristop so primerjali z delavcem na blagajni, ki ga priganjamo, da vedno hitreje dela z blagajno, ob čemer se seveda pregreva,...

Ars Technica - Že nekaj časa se velika proizvajalca CPU-jev srečujeta s težavo, ki jo povzroča fizična razdalja med tranzistorji na procesorju. Ker so v pogledu načrtovanja procesorji praktično dvodimenzionalni, prihaja do težav zaradi razdalj med posameznimi komponentami procesorja. Če na kratko obrazložim - imamo dva tranzistorja, velikosti 1µm (mikrometer). Če sta povezana z 1mm dolgo povezavo, to pomeni, da signal med njima prepotuje razdaljo, ekvivalenteno prostoru, ki ga zasede 1000 tranzistorjev. Če velikost tranzistorjev zmanjšamo na 1nm, obdržimo pa isto povezavo, prepotuje signal razdaljo,...

SUN - Ste že slišali za nov Sunov procesor Ultrasparc T1 s kodnim imenom Niagara? Zasnovan je bil z namenom bolj učinkovitega izkoristka spletno-strežniškega programja, saj je znano, da imajo pri tem običajni procesorji težave zaradi čakanja na podatke (latenca pomnilniškega sistema). Očitno so pri Sunu zadeli v črno, saj njihov nov čip pri poslih, za katere je bil narejen, pometa s konkurenco.

UltraSparc T1 ima 8 jeder, vsako ima 24 KB L1 predpomnilnika (16 KB za inštrukcije in 8 KB za podatke); za vseh 8 je na voljo 3 MB L2 predpomnilnika. Vsako od njih lahko naenkrat izvaja 4 programske niti, torej skupaj kar 32 na procesor. Jedra so razmeroma preprosta; zaradi tega in zaradi majhnega L1 predpomnilnika so tudi majhna in porabijo zelo malo energije. Vsak procesor ima za vsak slučaj tudi eno enoto za operacije s plavajočo vejico, ki je precej počasna, vendar pozor - procesor ni namenjen superračunalnikom in igranju igric, saj teče pri za današnja merila precej nizkih 1,2 GHz.

V...

Slo-Tech - Do leta 2010 naj bi luč sveta ugledal najhitrejši superračunalnik, ki naj bi presegel zmogljivost petaflopsa. FLOPS je merilo za število opravljenih operacij z realnimi števili v sekundi (FLoating Operation Per Second), petaflops pa je kar 10¹⁵ teh operacij na sekundo. Za primerjavo povejmo, da današnji procesorji zmorejo okoli 1 GFlops (odvisno od vrste testa in prevajalnika).

Ta stvar zanima ameriško agencijo za obrambne raziskovalne projekte, superračunalnik bo pa sestavil nekdo izmed trojice Cray, IBM in Sun.

Ker se zmogljivost procesorjev v naslednjih nekaj letih zagotovo ne bo tako povečala, je potrebno ubrati drugačne pristope, in sicer paralelne. Pri teh hitro postane ozko grlo komunikacija med posameznimi procesorji in s pomnilniškimi sistemi. Cray bo zato naredil hibridno kombinacijo z namenskimi (vektorskimi) procesorji za obdelavo realnih števil in namenskimi skalarnimi procesorji. Vsak bo imel v neposredni okolici dovolj pomnilnika za nemoteno delo.

Sun poskuša...

Ace's Hardware - Na Ace's Hardware so se pojavili zanimivi izračuni in podatki o energijski požrešnosti IBM-ovih in Intelovih procesorjev. Izračunali so zmanjšanje porabe pri vsakem od proizvajalcev pri prehodu na nove tehnologije in morda boste presenečeni, če vam povem, da so odstotki prihrambe oziroma manjše porabe energije kar tam okoli 45 %. Torej, koliko tranzistorejv bi potrebovali, če bi hoteli skuhati jajce? Nekaj milijard zagotovo.

Slo-Tech - Končno se je dvignila zavesa, na oder je stopil Intelov najnovejši procesor, kontraverzni Prescott. Skladno s tem, so tudi testi pognali kot gobe po dežju. Ker je plevela iz leta v leto več, smo vam pripravili izbor res dobrih in predvsem kredibilnih strani, ki so se razpisale o najnovejši generaciji štiric.

• Ace's Hardware
• LostcCrcuits
• ExtremeSystems
• VR-Zone
• AnandTech

Tu sta še Ed iz Overclockers.com in njegov vedno nabrit jezik ter vroča debata na našem forumu.

Če se slučajno zgodi, da v nobenem izmed naštetih ni ravno tistega podatka, ki vas najbolj zanima, pobrskajte še po Intelovih specifikacijah.

Mi pa se kmalu beremo.

več strani - Athloni-64 FX-51 so šele prišli dobro na prodajne police, a Japonci jih že veselo navijajo. Na VR Zone so tako objavili dosežek Katsumija z Japonske, ki je najmočnejšo različico FX-51, ki tovarniško tiktaka pri 2,2 GHz, uspel naviti na dobre tri gigahertze, seveda hlajeno s suhim ledom in pri močno zvišani napetosti 1, 739 V. SuperPI je na tem računalniku izračunal prvih milijon korakov v 29 sekundah. Klik!

Drugo navitje, na katerega je opozoril monster-x, so opravili na Ace's Hardware, kjer so dobili v mrcvarjenje taisti procesor. Bili so nekoliko manj zagnani ali srečni (kakor vam je ljubše), saj so ga navili na zgolj 2,8 GHz, so pa bili bolj pridni od Japoncev...