Slo-Tech - Kanadski parlament razpravlja je razpravljal [1] o predlogu reforme avtorskopravne zakonodaje (zakon C-32, wiki, besedilo). Predlog zadeva številna pereča vprašanja v danajšnji digitalni dobi, od lastne reprodukcije in nadomestil zanjo, tehničnih ukrepov (digital locks po njihovo), pa do vloge ponudnikov interneta pri varovanju avtorskih pravic. No, ISP-ji so zadevo vzeli resno in na zasedanje parlamentarnega odbora [2] prišli dobro pripravljeni, na svojem blogu poroča znani kanadski pravni strokovnjak Michael Geist.

Sedanja ureditev temelji na neformalnem dogovoru med nosilci avtorskih pravic (založbe) in ponudniki interneta (ISP-ji), imenovanem notice-and-notice sistem. Založbe najamejo računalniške strokovnjake, da se povežejo v p2p omrežja in zberejo IP naslove posameznikov, ki delijo...

Ars Technica - Nov osnutek pravil (PDF) o nevtralnosti interneta, ki ga je pripravila ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC), buri duhove. Kot pravi neprofitna organizacija Electronic Frontier Foundation (EFF), je problematična dikcija, ki od ponudnikov interneta (ISP) ne zahteva omogočanja prenosa nelegalnih vsebin ali nelegalnega prenosa vsebin. Z drugimi besedami: ISP-ji so izvzeti iz zahtevka po nevtralnosti, če trdijo, da določene vsebine blokirajo, upočasnjujejo ali kako drugače pohabljajo zaradi ilegalnosti. Vse skupaj je v pravilih nedvoumno definirano z besedami, da nimajo nobenega namena ščititi nezakonitih dejavnostih v teh pravilih.

Fred von Lohmann, odvetnik...

Schneier.com - Kot poročajo na Photography Bay, je podjetje Canon patentiralo tehnologijo vključevanja podatkov o očesni šarenici fotografa v digitalni "vodni" odtis fotografije.



Postopek je preprost. Fotograf bo na fotoaparatu izbral funkcijo REG in izbral med REG1 do REG5 (za največ pet registriranih uporabnikov fotoaparata), pogledal v okular in pritisnil sprožilec.



Fotoaparat bo nato posnel njegovo očesno šarenico in iz nje izračunal digitalni prstni odtis.



Po fotografiranju bodo nato ti digitalni prstni odtisi fotografa vključeni v metapodatke fotografij ter kot digitalni vodni odtis tudi v samo fotografijo.



Canon postopek ponuja kot mehanizem za dokazovanje avtorstva fotografij in posledično lažjo avtorsko pravno zaščito. Tehnologije pa bodo gotovo "veseli" tudi vsi zagovorniki svobode in anonimnosti...

Slashdot - Tako kot večina ponudnikov elektronske pošte se tudi Hotmail bori proti spamu. Uporabnikom, ki pošiljajo spam, zaradi kršitev pogodbenih določil preprosto zapre njihov elektronski predal. Vendar je šel tokrat Hotmail predaleč. Zaprli so namreč elektronski predal "spamerja", ki sploh ni pošiljal spama!

Pri spletnem časopisu Maariv so namreč odprli fiktiven Hotmail račun, iz katerega sploh niso poslali nobenega elektronskega sporočila, potem pa Hotmailu prijavili, da so iz tega računa prejeli spam. Račun je bil zaprt v manj kot 24 urah -- brez preverjanja.

Vsekakor je dobro vedeti, da lahko praktično kdorkoli s pomočjo lažne anonimne prijave zapre vaš Hotmail račun v manj kot 24 urah ...

Spiked - Ameriški DMCA je leta 1998 uvedel t.i. NTD - notice and take down načelo, ki od ISP-jev zahteva, da v trenutku, ko se zavejo, da se v njihovem omrežju nahaja protipravna vsebina, le-to takoj odstranijo.

V praksi gre stvar takole: ko nekdo ISP-ja obvesti, da se na njegovem strežniku nahaja npr. nelegalna kopija avtorsko zaščitene vsebine, mora ISP vsebino takoj odstraniti (oziroma zablokirati), imetnika sporne spletne strani pa obvestiti o blokadi. Če se imetnik pritoži, mora ISP dostop do vsebine vrniti nazaj, če pa ga domnevni oškodovanec obvesti, da je proti lastniku sporne strani sprožil sodni postopek, mora vsebina ostati onemogočena.

Christian Ahlert se je odločil stvar preizkusiti v praksi, zato je pri enem ameriškem in enem britanskem ISP-ju najel spletni prostor in na njem objavil esej Johna Stuarta Milla On Liberty, ki je bil objavljen leta 1869 (in zanj torej avtorskopravna zaščita ne velja več) in govori o svobodi tiska in nevarnosti cenzure. Čez nekaj časa je kot...

Guardian - British Telecom se je po poročanju The Observerja odločil za ukrep cenzure oziroma onemogočanja dostopa do množice spletnih strani.
A pozor, preden pa začnete vleči vzporednice s Kitajsko! Ta cenzura namreč ni politično motivirana, pač pa je BT v sodelovanju z Internet Watch Foundation onemogočil dostop do spletnih strani, ki služijo distribuciji pedofilskega materiala. Tak ukrep je gotovo za pozdraviti, malo manj razveseljujoče dejstvo pa je, da ukrep BTja dokazuje, da ne držijo trditve, da je cenzura interneta tehnično nemogoča. Nekaj časa bo namreč gotovo mogoče najti kakšno možnost za zaobid teh omejitev, vendar tudi cenzorji gotovo ne spijo in bodo te možnosti kmalu onemogočili. Vsaj tako kaže razvoj dogodkov na Kitajskem.

24 ur -

Včeraj je inšpektor za varstvo osebnih podatkov, Jože Bogataj, preklical svojo znano odločbo o prepovedi dostopa do spletne strani udba.net. Uradno so vzrok za njegovo odločitev zviti uporabniki, ki so do strani dostopali prek proxyjev, zaradi česar omejitve dostopa do sporne strani ni bilo mogoče izvršiti -- potemtakem je odločba o prepovedi dostopa nična. A neuradno je njegova odločba že v samem začetku pravno sporna.

Najprej naj bi bilo sporno že to, da je odločbo izdal ustno (čemur je sicer sledila pisna odločba). Zakon o upravnem postopku namreč izdajo ustne odločbe (ki ji mora nato slediti še pisna) dovoljuje samo v nujnih primerih in sicer če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. Glede na to, da gre za stare evidence, javna varnost ni pretirano ogrožena, vprašljiv pa je tudi obstoj drugih nevarnosti, če seveda odmislimo napade kašlja omenjenih politikov.

Naslednja pravna napaka inšpektorja pa...

The Register - Marsikdo ne mara vsesplošnega piratiziranja glasbe in drugovrstnih avtorsko zaščitenih vsebin po spletu; še več pa nas je onih, ki nam želje RIAA po pravici hekanja (krekanja?) v računala nelegalnih imetnikov glasbe in podobnega ter nje uničevanje takisto ni ravno všeč.

Dragi bralec, dobro se primi za svoj naslonjač, vrtiljak ali pručko. Manjši ameriški ISP, Information Wave Technologies, je namreč svojim uporabnikom preprečil dostop (beri: blokiral) do spletne strani RIAA. Prav tako kanijo omrežje Gnutella zasuti z lažnimi 'hit' komadi ter slediti morebitnim njenim agentom, vohljajočim/vdirajočim po uporabniških mašinah ter jim preprečil dostop do svojega omrežja. Vprašanje pa je, kako bo s tem, ko in če pride do pravnomočnosti predlaganega 'riaa' zakona. Klik!

Vnunet - Verjeli ali ne, tole se mi sploh ne zdi tako neumno: v Argentini je sodišče odločilo, da hekanje samo po sebi sploh ni zločin, saj ne povzroči kakršnih koli fizičnih okvar (beri: poškodb) na človeku ali živalih. No, so pa zato obsodili samo zlorabo tovrstnega početja v bolj kriminalne namene: Klik!