ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj z 328 glasovi za, 245 glasovi proti in 81 vzdržanimi glasovi potrdil poročilo, ki ga je pripravil francoska konservativka Marielle Gallo iz Evropske ljudske stranke. Kljub potrditvi poročilo ni pravno obvezujoče, marveč predstavlja zgolj stališče Evropskega parlamenta in je kot tako priporočilo za Evropsko komisijo.

Gallojeva v svojem poročilu podpira uvajanje strogih ukrepov zoper kršitelje avtorskih pravic na spletu in sprejetje mednarodnega dogovora ACTA. Čeprav poročilo ni tako strogo kakor francoski zakon HADOPI, poziva k večji zaščiti intelektualnih pravic. V njem kritizirajo tudi Evropsko komisijo, češ da nima dovolj močnega pravnega ogrodja za zaščito intelektualnih pravic. V njem je zapisano tudi, da bi morala Evropa poleg civilnih tožb za kršitev avtorskih pravic uvesti tudi kazenske sankcije. Gallojeva zaključuje, da se Parlament ne strinja s Komisijo, da je trenutno stanje na področju zaščite pravic ustrezno in da imajo avtorji na voljo...

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...

Slo-Tech - Evropski parlament je s svojimi 785 člani za marsikoga sinonim za ogromno, kompleksno in zapleteno strukturo, ki se zaradi svoje velikosti tako ali tako običajno ne uspe zediniti in kaj pametnega doreči. K temu vtisu pripomore tudi skopo poročanje medijev o debatah in odločitvah, ki jih tam sprejemejo. V ZDA se zadnje čase mnogo piše o prihajajoči spletni strani data.gov, kjer bo zvezna vlada vzpostavila skladišče vseh vladnih informacij v uporabniku prijazni obliki. Podobnega podviga so se lotili tudi Nose in the Wires.

Postavili so portal epvote.eu, ki bo poskušal odstreti vse tančice skrivnosti, ki zakrivajo Evropski parlament. Stran še ni povsem dokončana in še pridobiva zadnje funkcije, a obrisi so že vidni. Na njej bodo dostopna besedila, ki jih parlamentarci...

Slo-Tech - 18. maja je Evropski svet ministrov glasoval proti nameri Evropskega parlamenta, ki je mesece pred tem preprečil pohod programskih patentov v Evropi. Na pobudo tedanjega irskega predsedstva v Evropskem parlamentu, ki ga je ta teden zamenjala nizozemska delegacija, se nam jeseni obeta novo glasovanje o zakonu, ki bo dopuščal patentiranje programske opreme v Evropski uniji in s tem tudi pri nas.

Včeraj pa je, sodeč po poročilu organizacije FFII, nizozemski parlament izglasoval spremembo ministrskega glasu o problematiki programskih patentov. To je odlična informacija za vse, ki se borimo proti programskim patentom v Evropski uniji, še posebej zato, ker doslej še nobena članica ni spremenila svoje odločitve na tak način.

Žal odločitev Evropskega sveta ministrov ob tej spremembi še vedno obdrži dovolj podpore, vendar so Nizozemci kljub temu pokazali pravo pot (novim) članicam, ki so bile prisiljene glasovati po vzoru drugih. Tak primer je bila Poljska, ki se je obnašala zelo podobno...

Slashdot - Zaradi novega mogočnega trenda v razvoju računalniške industrije smo se odločili, da uvedemo novo rubriko novic, ki je pravzaprav edina rubrika, ki na Slo-Techu sploh obstaja. Naše budno oko bo noč in dan spremljalo sprejemanje programskih patentov in vsak teden enemu izmed njih podelilo laskavi naslov: "Patent tedna".

Tokrat nismo imeli težkega dela, saj je nov Microsoftov izum, ki ga je prvi opazil sam predsednik žirije, Gandalfar, zares vreden tega imena in je pustil konkurenco daleč za sabo. Ameriški patentni urad mu je namreč pod zaporedno številko 6,748,582 podelil patent za uporabo seznama opravil pri razvoju programske opreme, ki se samodejno generira iz komentarjev v programski kodi. Po domače povedano, Microsoft si je izboril pravico, da lahko edino on uporablja t.i. sezname "TODO". Redmondskemu vrhu za dosežek čestitamo in mu pošiljamo šopek cvetja s pripisom: "Gaudeamus igitur, iuvenes dum summus!". Naš izbor so potrdili tudi na ostalih mednarodno uveljavljenih...

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...

Slo-Tech - Kot kaže, obstaja precej možnosti, da bomo v EU vseeno dobili programske patente. Predlog irskega predsedstva je bil namreč sprejet, kar po poročanju FFII zelo zožuje možnosti Evropskega parlamenta, da doseže kakršenkoli kompromis. V FFII so zato zapisali, da sta "Svet ministrov in Evropska komisija nevarno orodje oligarhije v Evropi". Po poročanju FFII je irskemu predlogu nasprotovala samo Španija, ki pa ni bila dovolj "konstruktivno proti", da bi bil predlog zavrnjen.

Iz sporočila za javnost ministrstva za gospodarstvo žal ni moč razbrati kakšna navodila so dobili člani slovenske delegacije, a po naših podatkih, je Slovenija glasovala za sporni irski predlog, čeprav je ministrstvo za informacijsko družbo ministrstvu za gospodarstvo predlagalo naj glasuje proti. Po naših podatkih naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo naši predstavniki glasovanja vsaj vzdržali, a kot kaže so na koncu vseeno glasovali za programske patente.

Na dan glasovanja smo od predstavnika g. Peterleta smo...

Slo-Tech - Včasih imajo politiki iz različnih strank presenetljivo podobna stališča. Lojze Peterle iz NSi ima namreč o programskih patentih zelo podobno mnenje kot Majda Širca iz LDS:

Prejeli smo vaša vprašanja g. Peterletu, v povezavi s programskim patentiranjem v EU. V prilogi boste našli tekst, ki ga je sprejel Evropski parlament dne 24. septembra 2004.
G. Peterle sporoča, da bo na omenjeno problematiko še posebej pozoren, trenutno pa vam natančnejših stališč žal ne moremo dati.

Lep pozdrav,
Jean-Pierre Vonarb

Zares 'pohvalno' pa je tudi dejstvo, da so iz Peterletovega urada v prilogi poslali dokument, ki je že kar nekaj časa dostopen na internetu.

Slo-Tech - Državljanske akcije pošiljanja e-mailov za spremembo stališča Slovenije v zvezi z direktivo o programskih patentih so bile očitno uspešne. Ministrstvo za informacijsko družbo je namreč v svojem sporočilu za javnost v zvezi s predlogom sporne direktive zapisalo: "izražamo svojo zaskrbljenost, ki jo z nami deli tudi precejšen del strokovne javnosti, predvsem skupnost razvijalcev odprtokodne programske opreme in vsaj del malih in srednje velikih podjetij". Hkrati so ministrstvu za gospodarstvo posredovali svoje mnenje, v katerem so izrazili stališče, da je potrebno podpreti dopolnila Nemčije, Belgije, Italije, Danske in Luksemburga, ki bi izničila škodljiva določila sporne direktive.

Na vprašanje Slo-Techa slovenskim evroposlancem o njihovem stališču do tega vprašanja, pa smo dobili odgovor samo od Romana Jakiča in Majde Širca.
Roman Jakič je v odgovoru zapisal, da je o problemu neformalno obvestil ministra g. Cvikla in namestnika g. Engelmana, ter od njiju zahteval, da zaščitita...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...