Slo-Tech - Kot poročajo na Silverlight blogu, je te dni izšla odprtokodna implementacija Moonlight 2, ki omogoča ogled Silverlight vsebin pod Linuxom. Moonlinght 2 je kompatibilen z Microsoft Silverlight 2, vključuje pa tudi nekaj funkcij Silverlight 3.

V primeru razvoja Moonlighta, Microsoft zgledno sodeluje z odprto-kodno skupnostjo. Tako so se zaradi informacij, ki so jih dobili od skupnosti odločili, da patentni dogovor (oz. dovoljenje za uporabo njihovih multimedijskih kodekov), ki so ga pred tem sklenili z Novellom, prenesejo na končne uporabnike, kar bo omogočilo, da bodo Linux distribucije lahko distribuirale Moonlight. Skozi Microsoft Media Pack bodo tudi omogočali dostop do kodekov za MP3 in VC1, v prihodnosti pa tudi do H.264 in AAC.

Bo to dovolj svobodna rešitev za odprto-kodnike?

E-week - Microsoft novinarjem neprenehoma dostavlja nove informacije glede njihovega prihajajočega operacijskega sistema, Longhorn, katerega končna različica je napovedana za konec prihodnjega leta.

Tokrat je potrdil čas prihoda prve testne različice novega sistema. Tako bo letošnje poletje na voljo Longhorn Beta 1 za delovne postaje ter Longhorn Beta 1 za strežnike. Tako se bodo razvijalci programske opreme in tudi skrbniki sistemov lahko začeli navajati na novo okolje ter morebiti predlagali spremebe v funkcionalnosti sistema.

Sočasno je Microsoft tudi omenil, da obstaja velika možnost, da bo poleg različice za delovne postaje in strežnike na voljo tudi različica za domače strežnike, kjer naj bi bili med drugim shranjeni uporabniški računi, datoteke, dokumenti.

Slashdot - Scott Ladd je izvedel novo primerjavo C in C++ prevajalnikov za Linux - tokrat na Opteron in Pentium procesorjih. Tako lahko tokrat primerjate nove teste z starejšimi, opravljenimi 17. decembra 2002. Na testu sta se znašla GCC (3.3, 3.4 in prihajajoči 4.0) in Intel C++ 8.1. Veselo primerjanje!

OSNews - Izšel je Mono 1.0, prva uradna različica odprte implementacije ogrodja .NET za okolja Linux, Unix, Mac OS X in Windows, ki ga je pod pokroviteljstvom Novella in vodstvom Miguela De Icaze objavil projekt Mono. Mono je sestavljen iz več delov, najpomembnejši pa so implementacija izvajalnega okolja CLI (Common Language Infrastructure), implementacija javanskega okolja IKVM in prevajalnik C# 1.0.

Več o samem Monu, trenutni uporabi in razširjenosti lahko preberete tukaj, na voljo pa je tudi prenos za različne operacijske sisteme.

OSNews - Seth Nickell je v svojem spletnem dnevniku na dolgo in široko razjasnil, zakaj Mono trenutno ne more najti svojega mesta v namiznem okolju Gnome. Microsoft se namreč zaveda, da je odprtokodna skupnost njegov velik sovražnik in s spretno politiko bi si Redmond lahko priboril pravno prepoved Mona in podobnih projektov, kar bi seveda škodovalo tudi Gnomu, če bi vseboval programje, ki je plod Mona. Klik!

Mar se Miguel De Icaza s pajdaši trudi za prazen nič?

OSNews - Očitno so na sporedu dnevi strategije .NET ali bolje rečeno njene odprtokodne konkurence. O izidu beta-različice SharpDevelop Fidalga smo že poročali, zdaj pa naznanjamo izid Mona Beta 1, ki ga je po nakupu Ximiana predstavil kdo drug kot Novell. Mono je odprtokodna implementacija ogorodja .NET in ponuja prevajalnik za C#, implementacijo CLI (Common Language Infrastructure) in specifikacije API. Opombe ob izdaji in prenos.

Java, pazi se ...

Slo-Tech - Izšla je prva beta-različica odprtokodnega razvojnega okolja za platformo .NET - Sharp Develop. Ta različica je še posebno zanimiva, saj poleg mnogo izboljšav prinaša tudi podporo za slovensko tipkovnico, tako da zdaj ni več treba preklapljati na angleško, da dobimo posebne znake, kot je npr. zaviti oklepaj. Med novosti med drugim spada podobnost z intelliSensom, ki nam ob pritisku Ctrl+preslednica ponudi seznam razredov, spremenljivk in drugih elementov, ki jih lahko uporabimo. Končno pa Sharp Develop podpira regije, s pomočjo katerih grupiramo kodo. Veselite pa se tudi vsi, ki razvijate v managed C++-u, saj Sharp Develop odslej podpira tudi ta jezik.

Sharp Develop zna tudi slovensko. Program še ni v celoti preveden (trenutno manjka okoli 500 nizov), vendar je večji del vmesnika že poslovenjen. Na slovenski jezik lahko preklopite v nastavitvah. Ker je beta namenjena preizkušanju, naproščam vse uporabnike, da preizkusite slovenski vmesnik in vse napake nastale pri prevodu...

Slashdot - "C je mrtev!" je kratko in jedrnato sporočilo Miguela de Icaze, ki je zaslovel z namiznim okoljem GNOME, danes pa je glavni razijalec Mona, proste implementacije Microsoftovega .NET-a. Na dvodnevnem srečanju razvijalcev v Bostonu je postalo jasno, da je cilj projekta postati izbira številka 1 pri razvoju programja za Linux. Za oboževalce Linuxa je to precej nenavadno, ker gre vendarle za dobesedno posnemanje Microsofta, po drugi strani pa je tako dejanje lahko samo vzor drugim povezavam konkurenčnih taborov.

OSNews - Na OSNews je objavljen komentar tehnologije Mono, njenega razvoja in reakcij nekaterih podjetij. Avtorica napoveduje t.i. monorhijo in monopolizacijo, kar naj bi pomenilo, da bodo v bližnji prihodnosti vse nove aplikacije za GNOME razvite v Monu in C#. Poleg tega kritizira Sunovo stališče, ki je proti vsakršni vključitvi C# v Java Desktop System (JDS), ki temelji ravno na GNOME-u; po drugi strani pa se Sun ni potrudil niti toliko, da bi temeljito povezal Javo z zbirko orodij in s knjižnicami okolja GNOME.

Še ena novica v sklopu razvoja aplikacij za GNOME. Vladimir Silva, IBM-ov razvijalec, je predstavil spremenjeno izvorno kodo SimpLIstic sKin interface (SLIK) in spisal članek na temo razvoja aplikacij z naprednim uporabniškim vmesnikom za Linux in Unix .

Slashdot - Le česa naj bi imel Logitech 500 milijonov? Odgovor je preprost. Pravzaprav jih nima več, ker jih je prodal. Mišk, seveda. V zadnjih 20 letih je bilo po ocenah prodanih 900 milijonov računalnikov, torej Logitechov delež med miškami predstavlja zavidanja vrednih 55 odstotkov. Če pogledamo nekoliko nazaj v preteklost, ugotovimo, da je Doug Engelbart izumil miško že leta 1964, šele 20 let pozneje pa so se začele močneje uveljavljati z računalniki Apple Macintosh. Imate dovolj igre številk? Naj dodam še to, da je Logitech prodal toliko mišk, da bi z njimi 1,6-krat obkrožil Zemljo. Seveda so se...