Slo-Tech - Eden največjih umov računalništva, Donald Knuth, se v javnosti pojavlja redko. Ena izmed izjem je niz božičnih predavanj, ki jih ima za študente na Stanfordu že tri desetletja. Začelo se je leta 1993 in odtlej so predavanja izjemno obiskana, vsled prenosa na internetu pa dostopna tudi širši javnosti. Letošnje predavanje je potekalo 6. decembra, a novost je v resnici popolnjen arhiv. Posnetki predavanj so bili sicer dostopni že prej, a razpršeni po celem spletu.

Stanford je letos na svojem kanalu na YouTubu poskrbel, da so vsa predavanja združena na enem seznamu. Prav tako so uredili tudi arhiv Knuthovih predavanj iz leta 1985 na Stanfordu pri predmetu CS204 (Computational Law). Med Knuthovimi izvajanji najdemo še malo šolo TeXa in osnovno šolo TeXa in Tex82.

Donald Knuth je sicer najbolje znan kot avtor znamenite knjige The Art of Computer Programming, izumitelj sistema za stavljenje besedila TeX, jezika Metafont in pisav Computer Modern, razvil je tudi nabor ukazov MIX/MMIX. Za...

Slo-Tech - Malo je tako vplivnih jezikov, kot je bil pred 40 leti izdani PostScript. Primerjati ga z izumom tiskarskega stroja je morda res pretirano, a brez dvoma je Adobov PostScript spremenil način, kako prikazujemo dokumente in zlasti kako jih tiskamo. Decembra 1982 so ustanovili Adobe in kasneje po večletnem razvoju izdali jezik, ki je standardiziral prikaz in izpis dokumentov. Danes je PostScript sicer večidel zamenjal PDF, pa tudi tiskalniki se že pogovarjajo drugače, a vse to je dediščina PostScripta.

Njegovo izvorno kodo si sedaj lahko ogleda vsakdo. V sodelovanju s Computer History Museum je namreč Adobe javno odprl kodo, pri čemer je ključno vlogo odigral John Warnock. Ta je bil eden izmed glavnih piscev tedaj novega jezika, ki so ga skupaj razvili še Charles Geschke, Doug Brotz, Ed Taft in Bill Paxton. Prvo verziji so javnosti predstavili leta 1984, uporabljala pa sta jo Apple in Xerox Palo Alto Research Center (PARC).

Glavna prednost PostScripta je zmožnost, da je dokument na različnih platformah in tiskalnikih videti enak. PostScript je to uspel z matematičnim opisom pisav, kar je omogočalo povečavo, rotacijo in premikanje elementov, ne da bi se videz spremenil. PostScript je prinesel tudi standardizirane pisave in...

CNet - Praktikanti so letos poleti v Googlu izboljševali njihov paket Docs, ki je tako dobil vrsto funkcij, primernih zlasti za učečo populacijo. Tako lahko sedaj v okviru Googlovih dokumentov pišete matematične formule v LaTeX-u (mimogrede, to z ukazom [st.latex enačba] podpira tudi naša stran), kemikom pa bo zadoščalo pisanje v podpisanem in nadpisanem načinu. Celotne prevajalske sposobnosti so integrirali v dokumente, tako je prevajanje sedaj možno poklicati hipoma ali pa zgolj pogledati neznano besedo pri pisanju eseja v tujem jeziku in podobno. Na ta način želi Google doseči vse možnosti, ki jih svojem paketu Office ponuja Microsoft. Slednji ima sicer 16 let prednosti pri razvoju, a se mu Google odlično bliža.

Kiberpipa - Na Pipinem odprtem terminu v torek, 5.2. (kot vedno ob 19h) bo govora o ConTeXt-u oziroma LaTeX-u, najhitreje razvijajoči se veji TeX-a, ki rušita stereotipe o stagnaciji in stabilnosti TeX-a in LaTeX-a. Odpirata vrata v svet barv, animacije, profesionalnega oblikovanja, podpore Unikodu, OpenType pisavam, XML-u, MathML-u in mnogim drugim funkcijam, ki ste jih iz LaTeX-a izcimili le v potu svojega obraza, ako niste prej obupali. Predavala bo Mojca Miklavec, študentka fizike, ki jo je pred štirimi leti zasvojil ConTeXt. Več si preberite tukaj.

Na Spletnih uricah v sredo, 6.2. (prav tako kot vedno ob 19h bo Jure Pečar govoril o "Virtualizaciji v teoriji in praksi". V času, ko osem in večprocesorski strežniki postajajo vsakdanji, se pojavlja aktualno vprašanje, kako učinkovito izkoristiti vso to surovo moč. Najbolj obetavna metoda danes je virtualizacija, zato si bomo ogledali njene različice, njihove prednosti in slabosti ter razmislili, kdaj uporabiti kateri pristop. Kot...

Slo-Tech - V torek, 1. februarja ob 19.00, vas vabimo v Kiberpipo na Pipin Odprti termin: LaTeX. Predava Igor Kolar.

LaTeX je urejevalnik besedila, posebej pripraven za pisanje matematičnih in drugih strokovnih dokumentov. V dvournem predavanju si bomo ogledali vse potrebno za udobno delo. Pogledali si bomo vse od osnovnega oblikovanja dokumenta do tabel, matematičnih funkcij in slik.
LaTeX se veliko uporablja predvsem po tehničnih fakultetah (za besedila matematičnih izpitov na primer) in za pisanje znanstvenih člankov.

"Disklejmer": POT = Pipin Odprti Termin, Pipa = Kiberpipa = klet Kersnikove 6, Ljubljana. Več o legendarnemu LaTeXu pa izveste na tej strani.

Slashdot - Slashdot piše o članku, ki vam pove kake osebnosti so vezane na določeno distribucijo Linuxa. Tako za primer Red Hat navaja, da so to ljudje, ki se najbolje počutijo, če sledijo množici ljudi pa čeprav imajo ti na glavi grd klobuk [:D]. Za distribucijo Debian pa piše, da so uporabniki ponosni na to, da imajo distribucijo, ki je vedno nekaj številk nazaj za najnovejšim izdanim jedrom ampak nadoknadi to s tem, da jo je težje namestiti in uporabljati.

Kako pa je z Windows in OS X pa ne piše ...

PC Linux Online - Oblikovanja besedila se običajno lotimo z urejevalniki besedil, kot so Word, Writer in WordPerfect. Vendar so na voljo tudi drugi pripomočki, ki sicer ne slovijo kot najbolj privlačni očesu, so pa zato hitri in preprosti za uporabo. Govora je seveda o t. i. označevalnih jezikih (markup languages), ki izvirajo izpred nekaj desetletij, v uporabi pa so še danes. Najbolj znana ta hip sta verjetno (X)HTML in XML, uporabnikom Linuxa pa tudi DocBook, TeX in LaTeX, Lout in drugi. Kljub starosti pa se jim očitno obeta še pestra prihodnost, saj se rodijo tudi novi primerki. Tak je npr. APT (Almost Plain Text), ki poleg oblikovanja podpira tudi izvoz v oblike PostScript, PDF, LaTeX in HTML. Klik!