Heise - Februarja smo poročali o odločitvi nemškega zunanjega ministrstva, da kljub dolgoletnim dobrim izkušnjam z okoljem GNU/Linux preidejo nazaj na Microsoftova Okna in Pisarno. Ministrstvo je takrat izdalo skopo pojasnilo, da Linux ni upravičil pričakovanih finančnih prihrankov, predvsem zaradi težav desktop uporabnikov. Polni odgovor (pdf, v nemškem jeziku) na poslansko vprašanje opozicijskih SPD je na voljo šele zdaj, pripravili pa so ga v uradu komisarke vlade za IT, Cornelie Rogall-Grothe.



Komisarka je zapisala, da se prosto programje kot tako ni izkazalo kot bolj varno in zanesljivo od lastniškega. Še vedno naj bi stremeli k njegovi uporabi, vendar le tam, kjer se to...

Slashdot - Razvijalci Debian GNU/Linuxa so sprejeli sklep o dopolnitvi svoje "Družbene pogodbe", ki je nekakšna definicija projekta Debian, tako da bo še bolj prost, kot je bil do zdaj. Anthony Towns, vodja izdaj najbolj proste izmed velikih distribucij, je tako sporočil, da bodo nekateri pomembni deli dokumentacije in programske opreme pred izdajo naslednje različice odstranjeni iz Debiana. Poleg tega bo sprememb deležen tudi namestitveni program in kot vse kaže bomo na naslednjo stabilno različico (Sarge) čakali do leta 2005. Klik!

Slo-Tech - Kot smo že poročali, se je nekaj razvijalcev Debiana, priljubljene distribucije Linuxa, odločilo predložiti opustitev skupine programskih paketov "non-free", ki ji pripadajo paketi z neustrezno licenco, ki ni v skladu z načeli Debiana. Slab mesec po predlogu so na voljo rezultati volitev.

Kljub "prostosti" in "odprtosti" omenjene distribucije Linuxa, predlog ni dobil zadostne podpore. Potreboval je kar tričetrtinsko večino, dobil pa ni niti navadne. Seznam glasovalcev in rezultati glasovanja.

Slashdot - Debian GNU/Linux je znan predvsem po tem, da je najbolj zvest načelom in filozofiji odprte kode. Je nekomercialen, povsem brezplačen, razvija ga izključno skupnost prostovoljcev, pohvali pa se lahko tudi s tem, da vsebuje samo prosto programje.

A kljub temu obstaja kar precej uporabnikov, ki potrebujejo programe, ki niso prosti, oz. ni ustreznih prostih zamenjav zanje. Tako v Debianu obstaja posebna skupina programov z imenom "non-free", ki jo moramo med namestitvijo posebej odobriti. Ker to nekaterim skrajnim zagovornikom prostega programja ni čisto všeč, so predložili spremembo Debianove Družbene pogodbe, ki skupino "non-free" odpravlja. Predlog mora na glasovanju dobiti večino 3:1. Klik!

Slashdot - Linuxovo namizje je kakor ena velika kuhinja, kjer mnogo ljudi kuha, ne da bi točno vedeli drug za drugega. Tako so tekom časa nastali različni projekti z različno zgodovino in iz različnih razlogov. Ker je vsaka skupina strmela k svojim ciljem in je pogosto imela le ona edino pravo rešitev, se niti niso preveč ozirale ena na druge.

Nakar se je počasi med uporabniki začela širiti ideja, da mogoče ne bi bilo slabo, če bi se največji med seboj dogovorili za določene standarde, kar se tiče izgleda, zmožnosti in protokola, ki bo slonel za vsem skupaj. Tako se je rodil projekt freedesktop.org, katerega člani se trudijo doseči prav to. Želijo doseči večjo interopravilnost med projekti kot sta GNOME in KDE ter programerskimi vmesniki, ki stojijo za vsem tem (Qt, GTK+, XUL, VCL ...).

Danes je OSNews.com objavil obsežen intervju z razvijalci, ki bdijo za tem projektom in določajo standarde. Tako so se pogovarjali s Havocom Penningtonom (Debian, GNOME, Red Hat), Waldom Bastianom (SuSe,...

Slashdot -

Kot danes pravi Slashdot, bomo v kratkem deležni novega namestitvenega programa za eno izmed najbolj razširjenih GNU/Linux distribucij -- Debian. Namestitveni program, ki je bil dolgo časa neke vrste Debianova Ahilova peta, so namreč končno začeli posodabljati.

Na žalost nekaterih novincev bo ta še vedno na voljo samo kot tekstovna verzija, saj naj bi bil prenos grafičnega namestitvenega programa na enajst različnih platform zankrat še pretežak podvig. Poleg tega pa z grafičnim instalacijskim programom pride še vrsta drugih težav. Z najnovejšo verzijo pridejo naslednji fićrji?: avtodetekcija strojne opreme, >nov način "vkompilacije" modulov, nov izgled in še nekaj drugih bonbončkov.

Celoten in zelo obsežnejši članek najdete na linmahau.org, če pa se vam je morda utrinila želja po namestitvi novega sistema, pa hitro skočite sem.

News Forge - V izobraževalnem centru Bostonske univerze se je končala prva enodnevna konferenca Desktop Linux Consortium, katere namen je izobraževanje, razširjanje in povezovanje programske opreme za Linux na namizju.

Eden izmed organizatorjev konference je bil Bruce Parens, za mnoge najuglednejši podpornik odprtega modela razvoja programske opreme. Med svojim nastopom je podal nekaj presenetljivih napovedi: leta 2006 naj bi Linux poganjal 30% delovnih postaj, IBM naj bi kmalu kupil Novell ali pa vsaj trdno stal ob njem, največja grožnja Linuxu pa so po njegovih besedah patenti in digitalno upravljanje pravic (DRM).

Poleg tega je napovedal novo distribucijo Linuxa, ki bo temeljila na Debian GNU/Linuxu in bo namenjena namizjem v podjetju. Soustanovitelj Ximiana, Nat Friedman, je povedal, da Novell razmišlja o Evolutionu za Windows, s katerim bi omogočili lažji prehod na Linux, Sam Docknevich pa, da trenutno 14.000 zaposlenih v IBM-u uporablja Linux na namizju. Klik!

Zaskrbljujoče pa je, da...

Slo-Tech - Francoska podružnica fundacije za prosto programje (FSF) se je odločila, da bo poskušala prosto programje uvrstiti v program zaščitene svetovne kulturne dediščine pri UNESCO.

Trdijo, da prosto programje ne le pomaga računalniški panogi, temveč promovira svobodo, bratstvo in enakost ter zato koristi celotnemu človeštvu. Tako bo prosto programje trajno zaščiteno pred nevarnimi grožnjami, predvsem pa proti nevarnim napadom kot so patenti, DMCA, Palladium in podobni.

Ustanovitelj fundacije Richard M. Stallman je dejal :"To serve humanity with software, software should be free, because software belongs to human knowledge. Proprietary software does not belong to human knowledge." Več informacij.

več strani - Največji strežnik za razvoj prostega programja je bil očitno na nek način shekan. Sourceforge nudi razvijalcem vse živo od CVSja, sledenja hroščem, mailing list, shranjevanja releasov itd. Zaenkrat na spletni strani SF o hacku ni še nič napisanega, so pa vsi uporabniki, ki so CVS uporabljali v zadnjem tednu, dobili nova gesla. Nobody's safe. Si predstavljate, da bi nekdo takole na skrivaj v kak open source projekt vstavil kakega trojanskega konja? Verjetno bi ga kaj hitro odkrili. Kaj pa Microsoft?
Razvijalci prostega programja pa bodo navdušeni nad zadnjim IBMjevim korakom. Da bi programerjem omogočili lažje 'portanje' programov na njihove platforme, so se odločili, da bodo začeli dajati zastonj accounte na njihovi mainframe mašini (tipa zSeries).