Gizmodo - Verjetno vas je med bralci malo takih, ki vam sivih las nikoli ne bi povzročali preveč ali premalo priviti vijaki. Sedaj pa se postavite v kožo nevrokirurga ali ortopeda, ki si enostavnega ponovnega privijanja ne more dopustiti. V te namene je podjetje Stress Indicators razvilo vijake Smart Bolts z vgrajenim indikatorjem.

Optično absorptivna celica ali gostotno-odvisen filter spremeni spektralno transmitanco (valovno dolžino) svetlobe, ki prehaja skozi stekleno okno indikatorja v glavi vijaka. S spreminjanjem sestave tekočine v celici je možno uravnavati ustrezen navor, vijaki pa naj bi ustrezne...

Slashdot - Običajne leče, ki jih poznamo iz vsakdanjih naprav kot so CD predvajalniki, imajo precejšnjo šibkost da ne morejo fokusirati svetlobe na območje ki bi bilo manjše od približno polovice valovne dolžine svetlobe. Prav ta omejitev največje možne resolucije, ki se imenuje difracijska meja namreč omejuje količino podatkov, ki jih lahko zapišemo na optične medije. S pomočjo t.i. metamaterialov sicer lahko to mejo obidemo, vendar pa je izdelava metamaterialov zelo draga in zapletena in zaenkrat še ni primerna za masovno uporabo.


Raziskovalci iz Univerze v Michiganu pa so odkrili postopek kako...

Nature - V laboratorijih Univerze St. Andrews v Veliki Britanji so ugotovili, da lahko poustvarijo črne luknje oziroma umetno dogodkovno obzorje. Odveč je pripomniti, da pri poustvarjenih dogodkovnih obzorjih ne gre za takšne razežnosti, kot jih lahko opazujemo v vesolju. Znanstveniki jih opisujejo kot "žepne" izdaje ter jih smatrajo za "popolnoma neškodljive".

Ulf Leonhardt je skupaj s kolegi pokazal, da utripanje svetlobe po optičnem kablu lahko vpliva na druge valovne dolžine svetlobe podobno, kot se to dogaja pri "običajni" črni luknji. Laboratorijske različice črnih lukenj naj bi omogočale, da znanstveniki preizkusijo ključni vidik njihove teorije: ali so zares popolnoma črne, ali pa oddajajo določene delce in sevanje?

...

Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

Slo-Tech - Raziskovalci Oddelka za kemijo in kemično biologijo Harwardske Univerze, Oddelka za materiale Drexelske Univerze in Oddelka za kemijo univerze v Pensilvaniji, so ugotovili, da lahko nanožice iz barijevega titanata (BaTiO₃), s polmerom 3 nm z dodatkom vode oziroma hidroksilnih skupin ali pa ogljikovih oksilatov, ohranijo feroelektrične lastnosti tudi pri sobni temperaturi in da to zmožnost obdržijo nanožičke do premera 0,8 nm (s pomočjo hlajenja).

Do odkritja so prišli čisto naključno, ko so izmerili feroelektične lastnosti na nanožicah, ki jih glede na njihovo velikost ne bi smeli izmeriti, saj je do sedaj je veljalo pravilo, da feroelektrične lastnosti padajo linearno z manjšanjem velikosti oz. z manjšanjem premera. Z IR spektroskopijo so ugotovili, da se je na omenjene nanožičke vezala atmosferska vlaga, ki je odigrala vlogo stabilizatorja elektičnega dipola. Brez dodatka vode bi bile nanožice s podobnimi feroelektričnimi lastnostmi velike najmanj 50 nm.

Tehnologija potencialno...

ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.

Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to...

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...

Wired News - Biologija in računalništvo se vam morda zdita čuden par, a ravno ta izvirnost prinaša izjemne rezultate. Evolucijske algoritme že poznate, kaj pa algoritme, ki posnemajo obnašanje mravelj? Ta delovna bitja zmorejo premagovati velikanske ovire in so odlično organizirana, vse to brez centraliziranega vodstva! Med sabo komunicirajo s feromonskimi sledovi, ki jih puščajo za sabo, k danemu opravilu pristopajo, dokler ta ni rešen. Če to spremenimo v abstrakten sistem, dobimo množico preprostih agentov z 'skupno zavestjo', ali bolje rečeno enotnim zavedanjem problema. Vse ostalo so le posledice.

Več podjetji že uporablja postopke, osnovane na mravlji miselnosti za reševanje kombinatorijskih optimizacijskih...

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

Slashdot - Nanotehnologija, tehnologija, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zelo spremenila naš način življenja in nam bi lahko omogočila raziskovanje vesolja, se sooča s prepirom med dvema vodilnima strokovnjakoma -- K. Ericom Drexlerjem in Richardom E. Smalleyjem. Gospoda se ne moreta izjasniti o verjetno najpomembnejšem vprašanju -- ali je sploh možno ustvariti bitja oz. robote, ki bi lahko prestavljali molekule in atome.

Medtem ko Drexler verjame, da so ti roboti možni in jih lahko izdelamo, Smalley misli, da molekularni robotki niso možni -- vsaj ne v obliki, ki si jo je zamislil Drexler. Svoja dva protiargumenta je Smalley poimenoval precej zmedeno - fat fingers problem in sticky fingers problem. Strokovnjaka sta si izmenjala nekaj pisem, a na koncu si še vedno nista enotna. Kakorkoli že, glede na to, kakšne posledice (pozitivne, se ve) lahko ima nanotehnologija na naše življenje, upajmo, da se bosta hitro sporazumela in se podala na razvojno pot. Klik! za branje.

News.com -

V našem forumu že dalj časa potekajo debate o tehnologiji, ki utegne popolnoma spremeniti naš svet in naša življenja -- nanotehnologiji.

Kot kaže, tudi po svetu jemljejo nanotehnologijo zelo resno, saj za razvoj namenjajo vedno več sredstev. Ocene kažejo, da smo zanjo doslej porabili za več kot tri milijarde dolarjev. Na seznamu največjih donatorjev vodi ameriška vlada z dvema milijardama, sledijo pa ji Evropska unija s slabo milijardo in države razvite Azije. Nanotehnologija postaja resničnost. Z vsakim dnem je bližje.