»

Prvi opičji mladič, napravljen s semenom iz presajenega zamrznjenega tkiva

vir: Nature
Nature - V Pittsburgu se je skotila zdrava opica vrste makak, ki so jo spočeli z rabo semena, pridobljenega iz testisnega tkiva, ki je bilo zamrznjeno in nato presajeno nazaj v očeta.

Kemoterapija in obsevanje, ki sta najbolj razširjeni metodi za zdravljenje rakavih obolenj, paciente mnogokrat sterilizirata. Če hoče bolnik še imeti biološke otroke, mora pred terapijami shraniti svoje spolne celice za uporabo v prihodnosti. To pa je resen problem pri otrocih, kjer se tkiva za njihovo izdelavo sploh še niso razvila, terapije pa z uničenjem matičnih celic dostikrat prekinejo njihov nastanek - približno trideset odstotkov dečkov, ki preživijo zdravljenje raka, je neplodnih. Pri ženskah smo pred leti...

1 komentar

Placebo učinek deluje tudi, če zanj vemo

Slo-Tech - Placebo je poznan psihofiziološki učinek, ki ga izrabljamo tudi v zdravstvu. Če bolnik misli, da uživa zdravilno učinkovino ali da se na njem izvaja kakšen zdravniški poseg, okreva hitreje od bolnikov, ki tega prepričanja nimajo, čeprav nihče ni prejel ničesar koristnega. Efekt je tako močan, da pri vseh kliničnih testiranjih zdravil primerjajo učinkovitost placeba in zdravilne učinkovine. Znanstveniki s Harvarda pa v članku Placebos without Deception: A Randomized Controlled Trial in Irritable Bowel Syndrome, ki je objavljen v odprti reviji PLoS ONE, ugotavljajo, da placebo deluje tudi, če bolniki vedo zanj.

V študiji so 80 ljudi s sindromom razdražljivega črevesja razdelili v dve skupini. Eno so zdravili s placebom tako, da...

108 komentarjev

Ameriški NIH prepoveduje raziskave človeških zarodnih celic

Slashdot - Ameriški Nacionalni zdravstveni inštitut (NIH), ki v ZDA financira veliko večino raziskav s področja medicine, biomedicine, biokemije, molekularne biologije, biotehnologije in kemije, je včeraj vsem raziskovalcem v ZDA, katerih raziskave financira NIH na svojih kampusih, zapovedal takojšnjo ustavitev vseh eksperimentov s človeškimi zarodnimi celicami. NIH-ova poteza je brez primere v zgodovini in je posledica začasne sodne prepovedi financiranja raziskav človeških zarodnih celic iz zveznega proračuna, ki jo je pretekli teden izrekla sodnica Royce Lamberth na washingtonskem sodišču.

Sodnica je sprejela interpretacijo, da raziskave človeških zarodnih celic vključujejo uničevanje embriov, česar ni dopustno financirati po ameriških zakonih. Spomnimo, da je Obama marca 2009 razveljavil Bushevo odločitev o popolni prepovedi raziskav zarodnih celic z izjemo 20 linij celic, ki že obstojijo. Obama je dovolil uporabo celic iz zarodkov, ki bi bili po umetni oploditvi zavrženi.

Direktor...

317 komentarjev

Prva slika molekule

Pentacen

vir: IBM
New Scientist - Od iznajdbe vrstičnega tunelskega mikroskopa pred dobrimi dvajsetimi leti lahko vidimo ali vsaj otipamo posamezne atome. Prve posnetke smo sicer dobili že v 70. letih s transmisijsko elektronsko mikroskopijo, nove metode pa te slike še izboljšujejo. Paradoksalno pa večjih struktur, kot so denimo molekule, doslej ni bilo moč videti s takšno ločljivostjo. Problem tiči v nestabilnosti molekul, ki ne zdržijo takšnih sil kot atomi in se prehitro razletijo ob bombardiranju z elektroni.

Problema so se uspešno lotili na IBM Zürich, kjer so si pomagali z modifikacijo tehnike AFM (mikroskop na atomsko...

36 komentarjev

Nov preboj na področju kvantnih računalnikov

Nature - V včerajšnji številki revije Nature je izšel članek v katerem avtorji trdijo, da jim je uspelo upravljati spin enega samega elektrona. Rezultati kažejo, da sedaj razpolagamo z vsemi elementi za izgradnjo kvantnih logičnih vrat, saj je poizkus pokazal, da je mogoče spin posameznega elektrona uporabiti kot kvantni bit v kvantnih računalnikih.

Sedaj mora samo še nekdo iz gradnikov sestaviti logična vrata ter tako dobljene gradnike sestaviti v vezje. Kvantni računalniki v naslednjih 15 letih?

20 komentarjev

Možganski predpomnilnik

Nature - Odkrili so področje v človeških možganih, veliko kot kovanec, kjer se dogaja simuliranje slik. Več tega lahko nek človek naenkrat obdeluje, bolj inteligenten je.

Presenečenje je, kako majhen del možganov je temu namenjen, da je pa model možgan s tem "še bolj računalniški", pa seveda ne.

Zanimivo je tudi to, da se za to stvar uporablja vizualni del možgan (pri zadnji steni lobanje). Po domače bi temu rekli, da možgani za inteligentno razmišljanje uporabljajo "video RAM".[8-)]

Nature.

Kaj vam nisem reku ...

19 komentarjev

Obetajo se nam nanoniti

Nanoniti

vir: Nature
Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

3 komentarji

Reverzin (reversine)

Nature - Odkrili so molekulo oziroma encim, ki očitno programira celico, tako da staro spremeni v (spet) mlado. Gre za relativno majhno molekulo, ki je po svoji velikosti in zapletenosti podobna molekulam zdravilnih učinkovin. Našli so jo z 'grobo silo', s preizkušanjem učinkov 50 tisoč molekul lepo po vrsti.

Vsaka celica bi se na ta način lahko vrnila v stanje takoimenovane zarodne celice, ki jih sicer pridobivajo iz embrijev. Kar ni jasno, je ali res vrne v prvotno stanje, ali pa se napake, pridobljene s staranjem, vseeno nekako ohranijo.

Stvar niti ni neposredno uporabna za pomlajevanje, bolj za zgraditev kateregakoli organa ali tkiva, ki nam peša.

Vsaj v začetku. Povezava na Nature.

12 komentarjev

Razvoj v optoelektroniki

Nature - Danes se s prenosom informacij v obliki svetlobe srečujemo bolj ali manj zgolj pri famoznih optičnih kablih, poglavitna prepreka pri prodoru splošnejše uporabe svetlobe pa je tudi zahtevna in draga proizvodnja učinkovitih fotodiod - gizmov, ki pretvarjajo svetlobo v električni signal.

Tale kratka novička pa daje slutiti, da se nam tudi glede tega obetajo boljši časi.

0 komentarjev