Slo-Tech - Na današnji dan pred šestimi leti sem se zvečer povezal na internet preko Arnesa z okoli 48 kilobiti na sekundo. Brskal sem po takratnih forumih, in na en3m od njih videl povezavo do spletne strani Slo-Tech. Na njej je bila množica člankov (ki jih lahko preberete še danes) o raznih metodah hlajenja računalnika, navijanja, in o raznih stvareh, za katere je bilo moji družini še nekaj časa žal, da sem kliknil na to povezavo [:D]. Seveda sem pred 31.12.1999 že imel zvrtane tri luknje v ohišju. Vsako je krasil ventilator.

Zanimivo je skozi današnje oči opazovati, kako je stran rasla in se razvijala skupaj z nami. Ko si star 16 let, ni lepšega občutka kot vlagati enormne količine časa v nekaj, kar se ti povrne tisočkratno (razen finančno, a finance niso bit Slo-Techa). Šola? Postranska dejavnost [:)].

Leta so minevala. Slo-Tech je rasel. Najprej forum, nato domena, kasneje nov design, ki ga po petih letih gledate še danes. K Slo-Techu je prispevalo ogromno število ljudi in vsakemu...

Slo-Tech - Matjaž Depolli je spisal daljši "uvod" v šablone (kalupe) v C++. Skoraj vse kar ste (in niste) želeli vedeti o njihovi uporabi. Ta vodič je namenjen vsem, ki se že znajdete v C++, obvladate C, pa vam še na misel ni prišlo, da bi kdaj uporabili C++ in pa seveda vsem, ki vam je pri srcu kateri od enostavnejših jezikov ter se sprašujete, zakaj sploh kdo še sili v programiranje s C++. Če vam jezik ni domač bi bilo dobro začeti tukaj, drugače pa kar v napad.

Slo-Tech - V prvem članku si je Jackal ogledal teoretične osnove problema gretja elektronskih komponent, odločitev za vodno hlajenje in potikanje po avtoodpadu, sedaj pa je pred vami drugi del. V drugem delu se posveti izdelavi, vgradnji in rezultatom, ali se vse skupaj sploh izplača. Branje obvezno.

Slo-Tech - Tomi Laptoš je spisal drugi del članka o nanotehnologiji. V prvem je predstavil predvsem teoretične temelje nanotehnologije, ki bodo realizacijo doživeli šele čez leta, v drugem pa rešitve, ki so na voljo že danes. Poleg tega je razkril tudi obete za prihodnost in dodal še nekaj temnih strani nanotehnologije. Prijetno branje!

Slo-Tech - Iz majhnega rase veliko in tako je tudi Slo-Tech pridno rasel in dosegel sedanji obseg. Ker ste uporabniki tuintam potožili, da ne poznate vseh kotičkov naše spletne strani, sta vam Sergio in alien-w ustregla.

Pripravila sta Vodič po Slo-Techu, ki vam podrobno, a kljub temu jasno in razumljivo opiše vse kotičke Slo-Techa, od registracije dalje. Ste vedeli, da naš forum med drugim samodejno obarva programsko kodo vseh najpopularnejših jezikov?

Slo-Tech - Kot verjetno veste, se je predpretekli vikend, tj. 18. - 20. 7., v Sečovljah odvila megastična računalniška prireditev -- zmotno poimenovana tudi lan party, saj igre še zdaleč niso predstavljale vsega dogajanja -- pod okriljem Slo-Techa. Vsi udeleženci vam lahko potrdimo, da je popolnoma uspela in da smo preživeli norih 50 ur. Za vse ostale reveže, ki ste bili letos obsojeni na delo čez vikend (ta izgovor vam namreč še priznamo ;]), pa je alien-w pripravil reportažo s slikami z dogodka. Branje obvezno!

Slo-Tech - Navijanje -- ena od temeljnih usmeritev poslanstva Slo-Techa od začetka dalje. Člankov o tej temi smo objavili (pa ne le mi) že veliko, vendar je v večini postopek opisan predvsem neučakanim prijazno. Tokrat se je Simon Belak ( OwcA) odločil za drugačen pristop: obrazložitev osnov na podlagi teorije in s praktičnimi podatki, katerih poznavanje je nujno potrebno za uspešen kirurški poseg, ki ga bo opisal v nadaljevanjih.

Osnove navijanja I torej!

Slo-Tech - Slotechova baza člankov se redno dnevno (pardon, dvakrat tedensko) debeli. V sklopu strokovnih člankov s področja grafičnih tehnologij je Senitel s svojo serijo DirectX 9 oral svojevrstno ledino.

Tudi njegov tokratni izdelek je spisan v stilu ostalih: akoravno nekaterim laikom pravzaprav nerazumljiv, je nadobudnim programerjem in tistim, ki bi se na področju tovrstne grafike želeli preizkusiti, lahko izvrsten vir informacij o Microsoftovi knjižnjici.

Tokrat na sporedu: DirectX 9.0 - Osvetljevanje

Slo-Tech - Namizni in prenosni abaki so izvrstno orodje za poganjanje urejevalnikov besedil, spletnih strežnikov in doljemalnikov nelegalnin.

Zadnja leta -- predvsem s pojavom DVD medijev -- pa prevzemajo tudi vlogo multimedijskih centrov, saj se je predvajanju glasbe pridružila še slika. Žal pa je s tem povezanih nemalo težav: kodeki, predvajalniki, različni formati in mediji...

V tokratnem članku sta se Jure Čuhalev in Mato Žgajner lotila predvajalnikov za operacijska sistema Windows in Linux. Klik!