Slo-Tech - Danes sta na sporedu kar dva vesoljska dogodka, ki sta oziroma še bosta poskrbela za veliko dvignjenega prahu. Zjutraj je Rusijo zajel dež meteoritov, ki so povzročili precej gmotne škode in poškodovali nekaj ljudi. Nad Uralom je meteorit z ocenjeno maso 10 ton na višini 55 km večkrat eksplodiral, nakar je padel na Zemljo. Manjši delci so v atmosferi zgoreli, večji pa ne. Ti so dosegli Zemljo in padli na širšem območju pokrajine Čeljabinsk v Rusiji, kjer so razbijali šipe, poškodovali avtomobile in fasade ter povzročali motnje v telekomunikacijah. Poškodovanih je bilo precej ljudi, okoli 1000 jih je poiskalo zdravniško pomoč. Huje ranjeni sta dve osebi. Na spletu se je znašla kopica posnetkov, ki prikazujejo padec gorečih delcev...

Slashdot - Prejšnji petek je, za povprečnega Zemljana povsem neopazno, blizu mimo Zemlje švignil meteorit z imenom 2009 VA. Blizu to pot pomeni približno 14.000 km stran, kar je približno Zemljin premer oz. tridesetinka razdalje do Lune. Zanimivo je, da tega 7-metrskega asteroida do 15 ur pred preletom nihče ni opazil, so pa nato urno izračunali, da ni nevarnosti za zadetek. S tem obiskom se je asteroid uvrstil na tretje mesto zabeleženih najbližje mimoletečih vesoljskih teles: lani je TS26 Zemljo obvozil za 6150 km, leta 2004 pa je FU162 zgrešil za 6535 km. Povprečno sicer takšne obiskovalce dobimo...

Observatorij Črni vrh - Jure Skvarč je 24. avgusta odkril asteroid, ki pripada skupini Apollo. Zemljini orbiti se bo približal na manj kot 0,05 a.e.. Luna je od zemlje oddaljena 0,0026 a.e. Več si preberite na spletni strani Observatorija Črni vrh. Očitno, da odkritja slovenskih astronomov kar dežujejo.

RTV Slovenija - Jutri bo minilo sto let od padca prvega in za zdaj edinega meteorita na slovenskih tleh. V vasi Avče je 31. marca 1908 ob 9. uri zjutraj odjeknil močan pok, ki so ga sprva pripisali padcu topovske kroglu, kmalu pa so ugotovili, da gre za padec nezemljskega telesa. Po najdbi so ga odnesli v Ročinj, od koder so ga poslali v Trst in nato po identifikaciji končno v muzej na Dunaju, kjer ga hranijo še danes. Meteorit ledvičaste oblike, ki tehta 1230 gramov in meri 11 cm v dolžino, sestoji večinoma iz železa in 5,5 % niklja. Njegovo starost ocenjujejo na 4,5 milijarde let, kar približno sovpada z nastankom Osončja. Uradna stran in RTV.

Na dogodek nas je spomnil denial.

New Scientist - New Scientist poroča, da so znanstveniki z londonske univerze odkrili povezavo med količino beline v možganih in sposobnostjo učenja jezika. V študiji, v kateri je sodelovalo 65 Francozov, starih med 21 in 30, so jim predvajali posnetka francoskega in hindujskega zvoka da. Najhitrejši so po približno osmih minutah uspeli ločiti posnetka, medtem ko so najslabši še po dvajsetih minutah zgolj uganjevali, kateri jim je predvajan. Z magnetno resonanco so potem skenirali možgane predstavnikov obeh skupin, pri čemer so ugotovili, da možgane najhitrejši sestavlja več kot 70 % beline, medtem ko je ta odstotek pri slabših znatno nižji.

Preizkusite se lahko tudi sami. Slišite razliko med francosko in hindujsko verzijo daja? Če ne, se ne sekirajte preveč. Raziskovalci namreč poudarjajo, da rezultati kažejo le na to, kako dobro oseba razume tuje glasove, ne pa splošno obvladovanje jezika, denimo slovnice in besedišča.

OSNews - Washington times poroča da je družba Cyberkinetics Neurotechnology Systems razvila sistemi, imenuje se BrainGate, ki omogoča tetraplegikom stvari, kot so deskanje po internetu, pisanje elektronskih sporočil, igranje video igric, telefoniranje in operiranje s televizijskim daljincem.

Sistem so že poiskusili na eni osebi. Pacient pa je lahko premikal kazalec miške. FDA (Agencija za hrano in zdravila) je znanstvenikom že dovolila izvedbo na še štirih tetraplegikih.

Poiskus zahteva kirurško vrtanje v glavo. Nato pa pacientu nad centre, ki so odgovorni za premikanje rok in nog, vstavijo elektronsko vezje, ki živčne signale pošilja racunalniku v procesiranje.

Se povezava do originalne novice. Več o tem pa si lahko preberete na tej povezavi.

X-Bit Labs - Že pred časom smo poročali o zunanjem "disku" s kapaciteto en terabajt podjetja LaCie, sedaj pa so predstavili še različico Extreme, ki je jasno še večja. Bigger Disk Extreme, kot se uradno imenuje, je sestavljen iz običajnih diskov s hitrostjo vrtenja plošč 7200 obratov na minuto in osemmegabajtnim predpomnilnikom, ki so zvezani polje RAID0, zapakirani v lično ohišje in skupaj merijo 1,6 TB. Na voljo je v različicah za priklop FireWire 400, 800 ali iLink/DV. Cena takšnega podatkovnega razkošja znaša 2200 dolarjev, napravo pa si boste lahko omislili šele poleti. Klik!

več strani -

Kot poročajo New Scientist, je prejšnji vikend letel mimo Zemlje asteroid, ki se ji je izmed vseh opazovanih najbolj približal, saj je letel le 88.000 km mimo nas. Spomnimo, da geostacionarni sateliti krožijo na oddaljenosti približno 39.500 km. Asteroid so poimenovali 2003 SQ222, njegov obhodni čas okrog Sonca po zelo eliptični tirnici pa znaša 1,85 zemeljskega leta.

Novico so objavili tudi pri Washington Times, kjer pa so jo prekomerno napihnili, trdeč, da je šlo za vesoljsko telo srednje velikosti. V resnici je SQ222 eden izmed najmanjših zaznanih asteroidov, ki so potovali mimo Zemlje (in delno skozi njeno eksosfero). Izmerili so mu velikost 3 - 5 metrov, medtem ko je...

New Scientist - Kot poročajo na New Scientistu, so v današnjih zgodnjih jutranjih urah iz Kourouja v Francoski Gvajani izstrelili prvo evropsko misijo na Mesec.

SMART 1 (Small Mission for Advanced Research in Technology), kakor se plovilo imenuje, bo Mesec doseglo v petnajstih mesecih, nato pa bo predvidoma pol leta krožilo v lunini orbiti in slikalo njeno površje ter zbiralo informacije o njeni kemični zgradbi. Več pa najdete tukaj.

Slo-Tech - Članek, objavljen na New Scientistu razglablja o tem, zakaj se, v primeru, da nas požgečka prelestna lepotica, krčevito smejemo, v primeru lastnega žgečkanja pa le nemo bolščimo v zid ter ne reagiramo. Težava naj bi tičala v naših možganih, saj ima, tako članek, naš organ (da, referiram na možgane) možnost predvidevanja dogodkov. Seveda naša koža fizično gledano občuti enako, le možgani, v primeru žgačkanja samega sebe, te impulze omilijo ter zatrejo. Klik! Bolje kot vsak Pentium 4 [:D] .

New Scientist - New Scientist poroča, da so uradno zagnali prvi internetni laboratorij, delo šestdesetih podjetij, ki simulira desettisoče navideznih internetnih uporabnikov hkrati. PlanetLab, kot se uradno imenuje, bodo uporabljali za preizkušanje novih orodij za boj proti črvom in za razvoj zmogljivejših protokol in v končni fazi interneta druge generacije. Laboratorij za zdaj sestoji iz 170 računalnikom po svetu, ki so povezani s posebnimi kvazi-internetnimi povezavami, kar omogoča teste v nadzorovanem in zaprtem okolju. Več o tem.

ITV - Skoraj sigurno ste gledali film Armagedon. Da, da, tisti z asteroidom in njegovim zaletom v Zemljo. Ste kdaj pomislili da to ni le fikcija in znanstvena fantastika? Pretresljiva novica je ta, da se to v roku 17-ih let lahko zgodi tudi v resničnosti nam, prebivalcem matere Zemlje. V Novi Mehiki so znanstveniki 5 julija letos odkrili miljo in pol širok asteroid, ki je na poti proti zemlji in se križa z našo krožnico ravno tako, da bi lahko prišlo do trka. Asteroid drvi proti nam z 28km/sekundo in obkroži Sonce vsakih 837 dni.

Možno je, da bo čez 17 let njegov obhod okoli sonca zadnji, saj je možnost, da bi se končala njegova pot ravno v našem planetu.

NT-7 2002, kot je njegovo kodno ime naj bi se zaletel v Zemljo 1. februarja 2019 in bi lahko povzročil ogromne morske valove, ki bi odplaknili pol civilizacije in/ali pa bi povzročil strahovite potrese in izbruhe vulkanov, lahko bi celo iztiril Zemljo iz njene krožnice. Sicer je precej dobra možnost, da do trka ne bo prišlo, saj je...