Slo-Tech - Skupina sodelavcev znane skupine, ki se ukvarja z razbijanjem GSM šifrirnega algoritma A5 se je lotila novega področja. Tokrat gre za projekt OsmocomBB - Open Source / Free Software GSM Baseband software implementation.

Namen projekta je izdelati odprtokodno programsko opremo za GSM, konkretneje odprtokodne gonilnike za GSM naprave ter "telefonski" del GSM protokola (layer 1 do layer 3). Mimogrede, sorodna projekta (pri katerima prav tako sodelujejo isti avtorji) sta OpenBTS, in OpenBSC, namenjena pa sta izdelavi odprtokodne GSM bazne postaje oziroma odprtokodnega GSM omrežja.

Cilj projekta je izdelati odprtokodno strojno programsko opremo (firmware), s pomočjo katere bo mogoče telefonirati, sprejemati in pošiljati SMS in ostala sporočila, itd.

Da so avtorji projekta resni ne dokazuje samo dejstvo, da so že uspešno izvedli nekaj testiranj na "omrežni strani" GSM telefonije, pač pa tudi dejstvo, da so v okviru projekta OsmocomBB uspeli zagotoviti popoln nadzor nad GSM strojno...

News Forge - Prejšnji mesec je hrvaška vlada sprejela odprtokodno direktivo in napotke za razvoj proste programske opreme v vladnih ustanovah. Hrvati so zaskrbljeni nad lastniškim programjem, ki prinaša preveliko odvisnost od enega proizvajalca programske opreme. Odprta koda bo naredila delo države bolj transparentno. Dokument vsebuje naslednje napotke:

- vladne ustanove bodo izbrale in/ali razvile odprtokodne rešitve, kolikor bo to možno namesto rabe zaprtokodnih rešitev;
- vlada bo podpirala razvoj zaprtokodnih rešitev, ki bodo uporabljala odprte standarde, protokole in dokumente, ki so razvijane na Hrvašlem;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih programov in odprtih standardov izven njenih ustanov;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih rešitev v izobraževalnih ustanovah. Obe, tako odprtokodne kot tudi zaprtokodne rešitve, bodo v enakem obsegu predstavljene učencem.

Hrvaška tako sledi Evropski uniji, ki je podobno direktivo sprejela leta 2000, v skupku načrtov EU i2010. Hrvaško sedaj čaka...

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...

Slashdot - Pri CNet.com poročajo o tožbi podjetja Optima Technology. Tožijo Roxio saj naj bi le ta kršil njihov patent 5,666,531.

Če slučajno še nikoli niste slišali za ta patent gre za "sistem za dostopanje do posnetega CD-ROM-a" oziroma po domače: nekdo je patentiral snemanje zgoščenk. Seveda želijo, da Roxio pridobi od njih licenco za uporabo te tehnologije. Akcija pa ima veliko širši pomen saj danes obstaja malo morje programov za zapisovanje. Dodatna zahteva za nakup licence bo podražil marsikateri kvalitetni "shareware" izdelek, pojavi pa se tudi vprašanje kaj bo z raznimi zastonjskimi in predvsem odprtokodnimi implementacijami.

Dobrodošli v čudovitem svetu programskih patentov. Če tudi vi čutite neverjeten bes ob takšnih patentih potem si oglejte stran o prihajajočih patentih v EU in se osvestite o grozotah, ki nas čakajo.

OSNews - Sporočila na uvodnih straneh uglednih odprtokodnih projektov, med drugim na Debian.org, Apache.org, Gnome.org, KDE.org in Mozilla.Lugos.Si [:D], opozarjajo na protest proti direktivi o patentiranju programske opreme, o kateri bo septembra glasoval Evropski parlament.

Prvega septembra bodo v Bruslju glasovali o sprejetju izboljšane izdaje Evropskih patentnih pravil. Predlagana izdaja vsebuje številna oporekanja odprtokodnemu razvoju, saj bo urejevanje patentiranja programske opreme mnogo bolj razprostrto in lahko celo prepove neodvisen razvoj (odprtokodnih ali ne-odprtokodnih) inovativnih programskih rešitev.

Evropska skupnost odprte kode je zelo zaskrbljena nad prihodnostjo, ki preti, zato je 27. avgusta organizirala protest. Spletne strani odprtokodnih projektov in skupnosti je nagovorila, naj zamenjajo svoje domače strani in na njih predstavijo problematiko e-patentov.

Za več informacij obiščite http://swpat.ffii.org in podpišite spletno peticijo.

Slo-Tech - V sredo, 27. avgusta, bo pred stavbo evropskega parlamenta v Bruslju demonstracija proti predlagani direktivi o softverskih patentih, ki priznava status patenta tudi največjim neumnostim. Pozivajo tudi na nalinijsko demostracijo v obliki zamenjave osnovne strani vseh sodelujočih spletnih strani, s stranjo z razlago nevarnosti neomejenih patentnih možnosti.

Saj vem, da še nismo v EU, vendar nas bo ta zakon krepko prizadel. Ob toliko majhnih podjetjih v Sloveniji bo s patetnimi tožbami odstreljen in pohopsan vsakdo, ki bo ustvaril kaj vrednega ... Ob tem bi bilo zanimivo slišati tudi stališče našega ministrstva za informacijsko družbo, če tam sploh kdo spremlja to problematiko.

Kiberpipa - Že dedki in babice se bodo strinjali, da so ljudje vedno hrepeneli po čim večjem izkoristku svoje inovativnosti, a da so mnogi zaradi površnosti in zadržkov do lastne ustvarjalnosti in uveljavljanja inovacij tudi po njihovi smrti, vse prej kot zaslužili. Kajpak, kdor prej pride, prej melje, zato se danes na patent kot instrument za zaščito intelektualne lastnine pred nedovoljeno uporabo istih ali zelo podobnih izdelkov/storitev obrača vedno več ljudi.

Tudi na sončni strani Alp tu in tam napravimo (ali vsaj zaščitimo) kakšno že svetovno znano pogruntavščino, med zanimivejšimi denimo MP3 Džuboks. Kaj vse smo uspeli inovativni Slovenci že zaščititi in česar seveda brez dovoljenja inovatorja ne bi smeli uporabljati, lahko poiščete v bazi patentov pri Uradu za intelektualno lastnino in morda boste dobili idejo, da bi zaščitili to in ono, če želite, še stil svoje hoje in si na ta račun kakšen tolar tudi "prihodili".

Slo-Tech - Jep, zopet se JeznoriteBabe tožijo zaradi patentov. Za šolo sta se tokrat srečala Liquid Audio ter InfoSplit, spora vredna deklina pa naj bi bil Liquid Audio-v patent, s katerim se nadzoruje oz. omejuje pretok določenih datotek na vnaprej določena političnogeografska območja (na primeru obrazloženo, Britany Pears bi lahko dovolila download glasbe samo afganistanskim telebanom). Klik!

InfoSplit seveda oporeka obtožbam, češ da sam deluje na principu rumenih strani -- torej imenik ip naslovov s pridodanim geografskim poreklom, v nasprotju z LA-jevo metodo -- beri patent in se nasmej.

Vnunet - Vsi borci za odpravo patentov, za vas imam dobro novico. Ne, EU ne razmišlja o njih odpravitvi, ampak racionalnejšem koraku. Predlog novega zakona bi odobril patente zgolj in le, kjer ima programska oprema 'dejanski tehnični vpliv na računalnik' in ne odobril tam, kjer bi šlo 'zgolj za del poslovnega procesa'.

Korak je namenjen predvsem v preprečevanje omejevanja konkurence oz. razvoja, kakršen je bil recimo Amazonov patent za nakup z 'enim klikom'. Če bo šlo vse po sreči, bo zakon meso postal nekje čez dve leti. Samo nekako mi ni jasno, v katero skupino bi del patent za hiperpovezavo...