Slo-Tech - Intel se je odločil, da na svojih straneh ne bo več nudil gonilnikov in verzij BIOS-a za starejšo strojno opremo, ki ni več v prodaji. Pobrisali jih bodo 22. novembra. Ker gre v glavnem za 20 let stare izdelke, pomembnega vpliva na uporabnike to ne bo imelo, se pa zastavlja vprašanje, kaj bo Intel s tem pridobil. Večina gonilnikov in verzija BIOS-s, ki jih bodo izbrisali, sicer že dolga leta ni videla posodobitev, a jih je bilo vseeno koristno imeti zbrane na enem mestu. Kdor jih bo želel v prihodnosti, se bo moral zateči na nepreverjene strani, kjer se lahko v njih skrivajo tudi virusi in ostala nesnaga.

Gre v glavnem za izdelke iz 90. let prejšnjega stoletja in prvih let novega stoletja. To niso le matične plošče, temveč tudi mrežne kartice, grafične kartice itd. Gonilniki iz tistega časa so za Windows 98, ME in XP, medtem ko imajo novi operacijski sistemi te že vgrajene. Vseeno je odločitev povzročila prej srda uporabnikov, ki Intelu zamerijo, da bo ukinil gostovanje datotek,...

Slo-Tech - Eno ključnih vprašanj evolucije je, kako so se lahko najbolj preproste kisline in molekule začele samoreplicirati in zanetiti večni ogenj evolucije, ki od takrat naprej ni uspel ugasniti. Sedaj pa so znanstveniki tudi v svojih laboratorijih uspeli ustvari RNK-encime, ki so se sposobni samoreplicirati.

Danes je pri razvitih organizmih DNK (deoksiribonukleinska kislina) odgovorna za prenos genetskega zapisa, RNK (ribonukleinska kislina) pa je odvisna od DNK, da uspešno izvaja svojo vlogo izgradnje proteinov. Vendar ena od pomembnih teorij o izvoru življenja pravi, da ker lahko RNK deluje tako kot gen in encim, je RNK bila prisotna na svetu pred DNK in je tako služila kot predhodnica molekule življenja.

Vendar pa je proces kopiranja molekule, najbolj osnoven korak za življenje, hkrati tudi izredno kompleksen in vključuje številne proteine in druge celične komponente. Dolga leta so se znanstveniki ubadali z vprašanjem, ali je možno RNK kopirati tudi na kakšen lažji in preprostejši...

Slashdot - Sinteza DNK že sama po sebi ni preprost proces, da pa bi DNK uspeli izdelati iz skoraj popolnoma sintetičnih snovi, je bilo do danes nepredstavljivo - a so japonski znanstveniki uspeli premagati tudi to oviro in iz sintetičnih snovi ustvariti zelo stabilno, desnosučno strukturo, ki obeta nove napredke na področju genskih terapij, razvoja na DNK računalnikov in še nešteto drugih futurističnih konceptov.



Stvaritev...

Slashdot - V obljubljeni deželi čezoceanski se obeta še ena zanimiva dogodivščina. Zaenkrat samo v državi New Mexico, a utegne kmalu zajeti cele ZDA. Za kaj gre? Do leta 2008 naj bi vsi novi, do leta 2009 pa sploh vsi avtomobili imeli vgrajeno napravo, ki bo ugotavljala, ali je voznik zaužil prekomerno količino alkohola ali ne. Naprava bo analizirala voznikovo sapo, za kar bo potrebnih 30 sekund čakanja pred začetkom vožnje, in če bo preskus pozitiven, bo vžig avtomobila nemogoč.

A glej ga zlomka, zakaj pa ne bi na test poslali vaše punce ali žene (ali obratno, cenjene obiskovalke), ki bi test prestala, potem pa bi za volan sedli vi. Žal tudi to ne bo mogoče, ker se bo preskus v naključnih intervalih izvajal tudi med vožnjo. Če bo v tem primeru pozitiven, se bo sprožila hupa in utripanje luči, dokler se avto ne bo ustavil.

New Mexico slovi po težavah s pijanimi vozniki, zato si imenitni gospodje že precej časa prizadevajo, da bi jih odpravili. Nasprotniki zakona pa poudarjajo, da bodo...

New Scientist -

Če ste gledali leta 1983 posnet film War Games, se gotovo spomnite tedanjega računalnika, ki je bil narejen tako, da je vedno zmagal, vse dokler ni igral v igri križci-krožci neodločeno sam seboj. Kot vse kaže, se nam absolutno nepremagljivi računalniki obetajo v ne tako daljni prihodnosti.

Milan Stojanovic z newyorške Columbia University in Darko Stefanovic z University of New Mexico iz Albuquerqueja sta razvila prvi DNK računalniki, ki igra igre. Poimenovala sta ga MAYA, sposoben pa je igrati križce-krožce. MAYA vsebuje devet kvadrnih polj, ki skupaj merijo manj kot kvadratni centimeter, za igranje pa imamo na voljo devet različnih DNK, ki z vsakim poljem reagirajo različno, prav tako reagirajo različno tudi njihove...

The inquirer - Če spremljate naš oddelek Znanost in Tehnologija, ste verjetno že videli podobne napovedi naših uporabnikov. Namreč to, da nanotehnologija vse bolj prodira v računalništvo ter se počasi zabrisujejo meje med biokemijo, elektroniko in računalništvom.

Tako sem na Inquirerju zasledil, da Sonyjev razvojni oddelek skupaj z inštitutom Maxa Plancka razvija e-nos, ki bo deloval na osnovi nanodelcev; delujoči primeri recimo prepoznavajo različne vrste kave in bi lahko bili zanimivi v industriji.

Kar je mogoče še pomembnejše za naše področje, je uporaba relativno preproste molekule, kot je DNK, za pomnilniške namene. Vanjo ali pa v proteine naj bi vgradili do 5 nm velike polprevodnike in s tem dobili pomnilniški čip. Za razliko od e-nosu je slednji projekt še vedno bolj kot ne v zraku, saj mu do uporabe, ki bo sicer nujna, napovedujejo še celo desetletje. Več tukaj.

Vnunet - HPjevi managerji, pardon, znanstveniki, so odkrili način, s katerim so dosegli še večjo gostoto podatkov na kvadratni centimeter. Z dosedanjo tehnologijo naj bi bilo moč doseči nekje 500 Mb na kvadratni centimeter, s svojo pogruntavščino, ki naj bi bila za trg pripravljena v dobi 5 let, pa malce več od 1 Gb. Klik!

Kaj to pomeni? Nič. O podobnih dosežkih iz vseh mogočih področij poročamo skoraj mesečno, vendar gre pri tem povečini res zgolj za znanstvene dosežke, ki pa praktično uporabo ponavadi ugledajo zgolj na daljši rok. Kar pa je seveda razumljivo.

PhysicsWeb - Zanimiv naslov, kajne? Bistvo novice je, da so znanstveniki prvič v zgodovini uporabili DNK računalnik, da je našel pravilen odgovor iz milijona možnih...kakorkoli že, tukaj si lahko preberete več o tem. Bo namesto koščka silicija v naših megaohišjih tiktakala DNK? Pravijo, da ja.