naj naj kitarist

g. Andres Segovia

Ne poznam jih veliko, zelo všeč mi je pa Tom Morello. Čist nekaj drugega.

zame trenutno Alex Skolnick

Mike Oldfield

Poznamo poznamo... še dobro sem seznanjen z pesmijo: Extrait de la Video

Eric Clapton itq eden izmed naj

Al Di Meola

Sicer se bolj ne spoznam ampak meni je všeč Paco de Lucia.

jap paco de lucia je ql, sploh pa the night in san francisco, kjer je z John McLaughlin-om in še enim

James Blood Ulmer

Mark Knopfler iz Dire Straitsov

eh .. Al Di Meola je bil

friday night in san francisco je hud album

Kaj menite o Vlatku Stefanovskem?

Pat Metheny

Sicer pa - kaj je to najboljši? Tehnično, izvedbeno, improvizacija, komadi - lastna glasba,... Kakor za koga. No, meni je Pat Metheny pač alfa in omega.

Steve Stevenson (igral z Billy Idolom) in Chandrelsonic.

Jimi Hendrix. Drugače pa Eliot Fisk, de Lucia, Django, Knopfler in kup drugih... vsak po svoje...

Jimmy Page in Angus Young. V sedemdesetih.

Da bi izbrali najjacega kitarista... Malo cudno... Vsi nekako kujejo v zvezde pescico ljudi, ki so po mnenju solanih glasbenikov prva liga.

Ampak... Tu se spet odpira vprasanje, na katerem podrocju glasbe... Recimo, Hendrix je bil izvrsten kitarist z lastnim stilom, igral je na opremo, kakrsna je bila pac v tistih casih na voljo (nobenih DSP efektov, samo ojacevalec na elektronke, WAH in fuzz drive, in pa seveda Fender Strat, ki je znana kot ena trsih kitar). Ce bi kateri od danasnjih "ta boljsih" poskusil igrati na taksno opremo, obstaja velika verjetnost, da njegovo igranje ne bi bilo Hendrixovemu niti do gleznjev. In obratno. Ce bi, recimo, stari Jimmy ressurectal in prijel v roke katero od sodobnih kitar (ESP, Musicman, Jackson, Ibanez,...), prikljuceno na celo omaro preampov, compressorjev, limiterjev, delay/echo enot in drive enot, mu najverjetneje ne bi uspelo iz te opreme potegniti vsega, kar je zmozna, in ne bi mogel kar takoj osvojiti vseh novih tehnik igranja el. kitare, ki so se pojavile z razvojem novih, sodobnih glasbil.

Rekel bi, da je kitarist, katerega stil igranja (kar ni isto kot glasbena zvrst) mi je najbolj pri srcu, Andy LaRoque. Ni pa nujno najboljsi. (Skoraj)gotovo se skriva se kje kdo, ki ga prekosi.

Tudi npr. pokojni Chuck Schuldiner mi je vsec, ceravno je, tako kot Hendrix, iznasel povsem svojo vrsto kitarskih prijemov in lestvic, ki pa se mocno razlikuje od tistih "standardnih", kakrsnih se dandanes drzi in jih neumorno preigrava vecina mladih nadobudnih metal kitaristov, ki trdijo: "Vidis, ravno tako dober sem kakor Petrucci/Satriani/Vai/...";
Morda si res "skinil" njegove komade, ampak...
Pa se se ti sam spomni tako dobrih skladb... In tu najpogosteje stvar odpove.

Stvar je v tem: Ce hoce nekdo biti dober glasbenik, potem ne sme jemati igranja kitare kot sport, v katerem tekmuje z drugimi, kdo je hitrejsi v prstih, marvec mora igranju posvetiti tudi nekaj vec... Poet bi rekel duso. Jaz ne vem, kako bi to imenoval, lahko pa povem, da poznam kitarista, ki je na svojem instrumentu res ekstremno hiter, tocen in podkovan v teoriji, ampak ta clovek ni sposoben s kitaro povedati prav nicesar...

Jimi Hendrix! je res en Voodoo Child