Nenavadno visoko povpraševanje po svežih sredstvih je razumljivo, saj morajo podjetja financirati vlaganja v strojno opremo za poganjanje umetne inteligence in v njen razvoj. Oracle je sicer dejal, da bo z 20 milijardami dolarjev financiral običajne operacije, kot so vlaganja, poplačilo zapadlih dolgov, izplačilo dividend in prevzemi podjetij.
V Alphabetu so šli že drugič letos po denar tudi v Evropo, le da so bili tokrat z obrestno mero velikodušnejši, res pa niso imeli kaj dosti izbire. Vlagatelji so skoraj trikratno presegli izdajo, saj so vpisali za 17 milijard evrov ponudb za šestmilijardno tranšo. Izdali so več obveznic, ki imajo zapadlosti od 2 do 19 let, največ zanimanja pa je bilo prav za zadnje. Spomnimo, da so že maja prodali za devet milijard evrov obveznic. Alphabet krvavo potrebuje denar, saj je njegov neto denarni tok zaradi velikanskih vlaganj negativen. Zavarovanje pred plačilno nesposobnostjo se sicer draži.
Ali bo Meta res izdala za 20 milijard dolarjev obveznic, še ni jasno, saj mora o tem odločati še odbor, ki se bo ozrl tudi na razmere na trgu. Razmišljajo o 5- do 30-letnih obveznicah, izdati pa želijo tudi nekaj evrskih. Aprila so že zbrali 25 milijard dolarjev, vpisanih pa je bilo za 96 milijard dolarjev obveznic. Izdali so tudi za 25 milijard dolarjev rednih delnic in 12,5 milijarde dolarjev prednostnih delnic.
