Forum » Loža » Povprečni dosežki slovenskih učencev so najslabši doslej
Povprečni dosežki slovenskih učencev so najslabši doslej
Temo vidijo: vsi
delavec44 ::
Meizu ::
, vendar odgovor s terminološkega in sociološkega vidika ni pritrdilen.
Pritrdilen je najmanj iz opazovanja parlamentarnih diskusij in političnih vzgibov, ki se jih drži desnica. Tudi levica ima svoje mane, da se razumemo ampak desni so zadnjih nekaj let res nekaj posebnega.
Vidim pa, da si se zdaj začel posluževat malo bolj fancy terminov a la "sociološko", "terminološko", pa vidim, da imaš težave že s kontradikcijo, kaj šele, da bi iz te moke kaj kruha bilo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Meizu ()
p1nky ::
Kere mate, enkrat nocete tujcev, drugic lahko tujci merkajo otroke
Pozabljate po 1 strani, kaj smo se pogovarjali, ker smo se veliko, kle ena in ista lajna
Brez utemeljitev, same zaljivke, pa kako ste vi najboljsi, ker ste pa naredili en naravosloven faks. Wau res, cvet izbrancev.
Kot pri butalcih, kmalu v sloveniji. Si takrat spet pisemo
Sem se trudila, napisala marsikaj, ampak potem uleti en pa napise da je za otroke dost da ena baba cik przge pa otroke nagon ven da se igrajo , nima smisla res
Da ne rabimo sodstva, solstva , skratka nic. Sami inzenirji bodo svet vodili
Sam wau. Ni cudn, da je vsako leto malo slabse na svetu. Fajn pripomorete. Verjamem, da vecina niste dost iskreni, da pomislite, zakaj
Pozabljate po 1 strani, kaj smo se pogovarjali, ker smo se veliko, kle ena in ista lajna
Brez utemeljitev, same zaljivke, pa kako ste vi najboljsi, ker ste pa naredili en naravosloven faks. Wau res, cvet izbrancev.
Kot pri butalcih, kmalu v sloveniji. Si takrat spet pisemo
Sem se trudila, napisala marsikaj, ampak potem uleti en pa napise da je za otroke dost da ena baba cik przge pa otroke nagon ven da se igrajo , nima smisla res
Da ne rabimo sodstva, solstva , skratka nic. Sami inzenirji bodo svet vodili
Sam wau. Ni cudn, da je vsako leto malo slabse na svetu. Fajn pripomorete. Verjamem, da vecina niste dost iskreni, da pomislite, zakaj
Meizu ::
Eh pusti jih stat ker to se s 5 letnim otrokom lažje kaj zmeniš kot pa tole. Ti ljudje so frustrirani, ljubosumni, delomrzni če ne gre za njihovo rit, škodoželjni, grebatorski, skratka, ignorantski do poda. Takega človeka ne moreš spremenit na boljše, lahko samo počakaš, da Darwin naredi svoje.
p1nky ::
Vem, butale pac. Ko v sosednji temi.
Saj se bo kmalu videlo ko bo slovenija postala dejanske butale. FTW!!!!!
Saj se bo kmalu videlo ko bo slovenija postala dejanske butale. FTW!!!!!
kow ::
Da ne rabimo sodstva, solstva , skratka nic. Sami inzenirji bodo svet vodili
Tega ni nihce trdil. Ok, mogoce Mato.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
primoz4p ::
Da ne rabimo sodstva, solstva , skratka nic. Sami inzenirji bodo svet vodili
Tega ni nihce trdil. Ok, mogoce Mato.
Praviš, da Mato trdi, da bi bil najboljši predsednik vlade od teh Luka Mesec, dr Robert Golob, Janez Janša, Matjaž Han, Jernej Vrtovec, Zoran Stevanović, Anže Logar tisti s tehnično izobrazbo?
Morda bi bilo pa res dobro, da nam tokrat ne vlada inženir. Tako lahko tudi pokažemo široko znanje in da nismo samo tehniški friki.
delavec44 ::
Eh pusti jih stat ker to se s 5 letnim otrokom lažje kaj zmeniš kot pa tole. Ti ljudje so frustrirani, ljubosumni, delomrzni če ne gre za njihovo rit, škodoželjni, grebatorski, skratka, ignorantski do poda. Takega človeka ne moreš spremenit na boljše, lahko samo počakaš, da Darwin naredi svoje.
Ironično pa ti še najbolj (ignorantsko) podcenjuješ in predalčkaš druge v tej temi. S tvojimi binarnimi konzervami. Kot da bi bil malo zafrustriran. Včasih je bil pregovor, ko mački na rep stopiš...
Da ne rabimo sodstva, solstva , skratka nic. Sami inzenirji bodo svet vodili
Tega ni nihce trdil. Ok, mogoce Mato.
Praviš, da Mato trdi, da bi bil najboljši predsednik vlade od teh Luka Mesec, dr Robert Golob, Janez Janša, Matjaž Han, Jernej Vrtovec, Zoran Stevanović, Anže Logar tisti s tehnično izobrazbo?
Morda bi bilo pa res dobro, da nam tokrat ne vlada inženir. Tako lahko tudi pokažemo široko znanje in da nismo samo tehniški friki.
Znajo pa lepo govoriti (in bolj malo povedati). Kaj ti bodo rezultati, če imaš retoriko.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: delavec44 ()
p1nky ::
Da ne rabimo sodstva, solstva , skratka nic. Sami inzenirji bodo svet vodili
Tega ni nihce trdil. Ok, mogoce Mato.
Ja samo to so druzboslovni poklici npr, teh ne rabimo oz so popolnoma nepomembni.
Tudi izobrazbe se za njih ne rabi specificne, ker to mimogrede opravi kdorkoli z ulice. Tudi njihov studij je povsem enostaven (npr pravo, ker radi izpostavljamo ekstreme).
tako se tukaj na trenutke bere ta debata. Ne trdijo tega vsi, nekateri pa, je misljeno za njih, opravicujem se, ce sem napisala, kot da se nanasa na vse.
delavec44 ::
To je zato ker (za potrebe provokacije?) samo v ekstreme hodiš. Ali so vsi pomembni ali pa vsi nepomembni. Resnica je pa nekje vmes. Enako s težavnostjo.
p1nky ::
Ne za potrebe provokacije, ampak da lahko lazje pokazem point. Ce kdo sam od sebe ne vidi, zakaj so druzboslovni poklici nujni, si lahko naslika svet brez njih in bo takoj razumel, ce bo zelel
S tem ne mislim, da naravoslovni niso, da me ne bi kdo narobe razumel. Naravoslovni so nujni, da sploh imamo razvoj in dobrine. Druzboslovni bolj za delovanje druzbe
S tem ne mislim, da naravoslovni niso, da me ne bi kdo narobe razumel. Naravoslovni so nujni, da sploh imamo razvoj in dobrine. Druzboslovni bolj za delovanje druzbe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: p1nky ()
Meizu ::
Ironično pa ti še najbolj (ignorantsko) podcenjuješ in predalčkaš druge v tej temi. S tvojimi binarnimi konzervami. Kot da bi bil malo zafrustriran. Včasih je bil pregovor, ko mački na rep stopiš...
Jaz sem zrcalo vaših blodenj. Sam poštekat še morate, sej bo.
delavec44 ::
Ironično pa ti še najbolj (ignorantsko) podcenjuješ in predalčkaš druge v tej temi. S tvojimi binarnimi konzervami. Kot da bi bil malo zafrustriran. Včasih je bil pregovor, ko mački na rep stopiš...
Jaz sem zrcalo vaših blodenj. Sam poštekat še morate, sej bo.
OK, hvala ti. Sem že bolj razsvetljen.
Samo upam, da učitelji v šolah ne uporabljajo iste metodike.
Ne za potrebe provokacije, ampak da lahko lazje pokazem point. Ce kdo sam od sebe ne vidi, zakaj so druzboslovni poklici nujni, si lahko naslika svet brez njih in bo takoj razumel, ce bo zelel
Samo noben pameten si ne bo naslikal sveta črno-belo. Ravno to ti pravim. Z ekstremi ne moreš dokazovati pointa.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: delavec44 ()
p1nky ::
Saj ne pomeni, naj vidi svet crno belo. Samo za trenutek naj si predstavlja, kaj bi bilo, ce v celoti odstrani tisto, za kar tako ali tako trdi, da je nepotrebno. Najhitrejsi nacin, da se teorija preveri.
delavec44 ::
Najhitrejši in najbolj neumen, ker noben ni rekel, da je celota nepomembna. Ravno to je črno-belo razmišljanje. Pa vem, da razumeš kaj hočem povedati ampak ti ruši tvojo agendo.
Enako kot če rečem, da je 22 ministrstev preveč ter so nekatera nepomembna in bi bil argument naj si predstavljam potem delovanje brez ministrstev. Zakaj si pa ne bi predstavljal raje delovanje z 10 ministrstvi recimo?
Enako kot če rečem, da je 22 ministrstev preveč ter so nekatera nepomembna in bi bil argument naj si predstavljam potem delovanje brez ministrstev. Zakaj si pa ne bi predstavljal raje delovanje z 10 ministrstvi recimo?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: delavec44 ()
p1nky ::
Eni dejansko so, ne ti, sry ce je izpadlo kot da je letelo tudi nate
Pa a ni najlazje, da preverjas z ekstremi, pac vzames mejne trditve in pogledas, kaksen bi bil rezultat.
Ne razumem, zakaj je to crnobelo, ce je samo en trenutni pogled tak, da lahko nato spoznanje ob njem vkomponiras v sirse razumevanje dejanske realnosti?
Primer z ministrstvi v tem primeru ni cisto ustrezen, ker potem bi moral nekdo trditi, da jih sploh ne rabimo, kot si zapisal (kot so nekateri zapisali, da so vsi druzboslovni poklici prakticno nepotrebni).
Pa a ni najlazje, da preverjas z ekstremi, pac vzames mejne trditve in pogledas, kaksen bi bil rezultat.
Ne razumem, zakaj je to crnobelo, ce je samo en trenutni pogled tak, da lahko nato spoznanje ob njem vkomponiras v sirse razumevanje dejanske realnosti?
Primer z ministrstvi v tem primeru ni cisto ustrezen, ker potem bi moral nekdo trditi, da jih sploh ne rabimo, kot si zapisal (kot so nekateri zapisali, da so vsi druzboslovni poklici prakticno nepotrebni).
delavec44 ::
Če je kdo to zadnje zapisal, prav. Ampak dvomim da je razen če sem kaj spregledal.
Res pa da očitne trole tudi včasih ignoriram, ker samo provocirajo in moraš vse jemati z rezervo. Tako kot harmonikar recimo.
Res pa da očitne trole tudi včasih ignoriram, ker samo provocirajo in moraš vse jemati z rezervo. Tako kot harmonikar recimo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: delavec44 ()
p1nky ::
Jah, ene par jih je tako zviska pisalo, da sem dejansko dobila obcutek, da nekako tako, ja.
Se pa opravicujem se enkrat, da sem prevec na splosno napisala, ker res ni letelo na vse
Harmonkar sicer samo sarkasticno odgovarja, dejansko daje relevantne podatke in linke
Se pa opravicujem se enkrat, da sem prevec na splosno napisala, ker res ni letelo na vse
Harmonkar sicer samo sarkasticno odgovarja, dejansko daje relevantne podatke in linke
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: p1nky ()
delavec44 ::
p1nky ::
To je pac sarkazem, zdaj enim je to kul enim ne...meni je na splosno sarkazem kar blizu, sploh zdaj, ko so se malo bolj nori casi, se mi zdi zelo primeren xD
enavlaka ::
No no, na hitro nekaj napiši, pa naj drug narobe razume, da se gremo lahko kregat naprej
Jazon ::
Pomojem ste offtopic s tem družbenopolitičnim dekanom FDV-ja.
Prebral sem sklepe in zanimive dele sinteznega poročila, iz povezave, ki jo je postal op.
V trenuten vzgojnoizobraževalni proces sem vključen predvsem kot starš.
Moja opažanja, tudi na podlagi komentarjev mojih otrok (vrstni red ni bistven):
- primerjave med šolami je težko vleči ampak vse se začne pri vrhu. Ključen je ravnatelj. Če šolo vodi neka politično nastavljena mevža to vodi v spore v kolektivu in odhod kadra v druge šole ali službe. Če ne prej ti alarmi zazvonijo, ko slišiš ravnatelja reči, da NPZ-ji niso pomembni (učitelju ali staršu).
- svet staršev je pri nas precej spolitiziran. Notri sedijo "starši", ki jih (z malce truda) najdeš na listah strank lokalnih volitev, na občinskih in državnih službah, oziroma tako in drugače politično povezane. Ob upoštevanju tega je odvisno kako se vodi svet staršev.
- v vsakem razredu (oš/srednja) ima večina otrok nek "status". V zadnjem času so se razbohotili statusi zaradi raznih oblik "primanjkljaja", ovir oziroma motenj. Glede na to, da je te otroke in njihove starše moč spremljati na daljše časovno obdobje, in sploh ker to "mesto" ni ravno Milano, gre v kar nekaj primerih za fiktivni status, ki obstaja zgolj zato, da se jih ujčka, da si izberejo kdaj bo vprašani in občasno tudi kdaj bodo pisali teste (v kabinetu?!). Precej teh otrok dogovorjena spraševanja preskoči (s špricanjem pouka), kar zaplete vse skupaj, za vse ostale v razredu. Resno dvomim, da je to dolgoročno pravi način, sploh ker gre za večino otrok v razredih. Če je primanjkljaj tako velik, naj država in občine pričnejo razmišljati o posebnih osnovnih šolah. Kaj s takimi storiti na srednji šoli (gimnaziji)? Glede na to, da gre za "sintezno" poročilo, bi se lahko nekdo od avtorjev zbranih analiz, poigral z odsotnostjo od pouka v časovnem obdobju in stanjem s statusi.
- Kader je problem. Če se ti na razpis v OŠ ne javi nihče, lahko za določen čas zaposliš praktično kogarkoli. Niti ni nujno, da govori slovenski jezik. En tak je problem. Več takih na eni šoli je katastrofa. Vse skupaj pa vodi tudi v razdor med zaposlenimi v šoli.
- Vezano na zgoraj omenjene sončke s statusi; Otroci se ravnajo po starših in družbi. Če doma ni kompasa, potem je vse odvisno od zgledov v družbi in osebnostne zrelosti mladega posameznika, da razreši težave. Beg od obveznosti in polna mera izgovorov se zlahka preslika v odraslo dobo. Šibkost te generacije je tudi in predvsem posledica staršev, ki to premnogokrat to več niso.
Prebral sem sklepe in zanimive dele sinteznega poročila, iz povezave, ki jo je postal op.
V trenuten vzgojnoizobraževalni proces sem vključen predvsem kot starš.
Moja opažanja, tudi na podlagi komentarjev mojih otrok (vrstni red ni bistven):
- primerjave med šolami je težko vleči ampak vse se začne pri vrhu. Ključen je ravnatelj. Če šolo vodi neka politično nastavljena mevža to vodi v spore v kolektivu in odhod kadra v druge šole ali službe. Če ne prej ti alarmi zazvonijo, ko slišiš ravnatelja reči, da NPZ-ji niso pomembni (učitelju ali staršu).
- svet staršev je pri nas precej spolitiziran. Notri sedijo "starši", ki jih (z malce truda) najdeš na listah strank lokalnih volitev, na občinskih in državnih službah, oziroma tako in drugače politično povezane. Ob upoštevanju tega je odvisno kako se vodi svet staršev.
- v vsakem razredu (oš/srednja) ima večina otrok nek "status". V zadnjem času so se razbohotili statusi zaradi raznih oblik "primanjkljaja", ovir oziroma motenj. Glede na to, da je te otroke in njihove starše moč spremljati na daljše časovno obdobje, in sploh ker to "mesto" ni ravno Milano, gre v kar nekaj primerih za fiktivni status, ki obstaja zgolj zato, da se jih ujčka, da si izberejo kdaj bo vprašani in občasno tudi kdaj bodo pisali teste (v kabinetu?!). Precej teh otrok dogovorjena spraševanja preskoči (s špricanjem pouka), kar zaplete vse skupaj, za vse ostale v razredu. Resno dvomim, da je to dolgoročno pravi način, sploh ker gre za večino otrok v razredih. Če je primanjkljaj tako velik, naj država in občine pričnejo razmišljati o posebnih osnovnih šolah. Kaj s takimi storiti na srednji šoli (gimnaziji)? Glede na to, da gre za "sintezno" poročilo, bi se lahko nekdo od avtorjev zbranih analiz, poigral z odsotnostjo od pouka v časovnem obdobju in stanjem s statusi.
- Kader je problem. Če se ti na razpis v OŠ ne javi nihče, lahko za določen čas zaposliš praktično kogarkoli. Niti ni nujno, da govori slovenski jezik. En tak je problem. Več takih na eni šoli je katastrofa. Vse skupaj pa vodi tudi v razdor med zaposlenimi v šoli.
- Vezano na zgoraj omenjene sončke s statusi; Otroci se ravnajo po starših in družbi. Če doma ni kompasa, potem je vse odvisno od zgledov v družbi in osebnostne zrelosti mladega posameznika, da razreši težave. Beg od obveznosti in polna mera izgovorov se zlahka preslika v odraslo dobo. Šibkost te generacije je tudi in predvsem posledica staršev, ki to premnogokrat to več niso.
krepelce ::
- Vezano na zgoraj omenjene sončke s statusi; Otroci se ravnajo po starših in družbi. Če doma ni kompasa, potem je vse odvisno od zgledov v družbi in osebnostne zrelosti mladega posameznika, da razreši težave. Beg od obveznosti in polna mera izgovorov se zlahka preslika v odraslo dobo. Šibkost te generacije je tudi in predvsem posledica staršev, ki to premnogokrat to več niso.
Pa saj malo je pa tudi logično, zdaj so leta, ko imajo milenijci otroke. Ni nič čudnega.
skumpl ::
Dekan FDV dr. Samo Uhan, sociolog, pravi (če povzamem), da so mladi volili desno, ker so neumni, podobno pa velja za gospodarstvenike. Pirc Musarjevi svetuje, da naj ne podeli mandata za sestavo vlade Janši, četudi ji ta prinese 46 glasov.
"...vsi znamo prešteti do 46, ampak da pač 46 ni enako 46, ter da mandata za sestavo pač ne daš vsakomur ..."
https://x.com/JaniFZajec/status/2045426...
Bi se kar strinjal z njim.
kow ::
Da ne rabimo sodstva, solstva , skratka nic. Sami inzenirji bodo svet vodili
Tega ni nihce trdil. Ok, mogoce Mato.
Praviš, da Mato trdi, da bi bil najboljši predsednik vlade od teh Luka Mesec, dr Robert Golob, Janez Janša, Matjaž Han, Jernej Vrtovec, Zoran Stevanović, Anže Logar tisti s tehnično izobrazbo?
Morda bi bilo pa res dobro, da nam tokrat ne vlada inženir. Tako lahko tudi pokažemo široko znanje in da nismo samo tehniški friki.
Bo moral Mato razloziti. Sploh pa, ni moja stvar in ga ne bi rabil sploh omeniti. Jaz sem v tej temi samo omenil, da je vecina druzboslovnih faksov relativno lahkih, pa se je dolocenim utrgalo. Stojim za svojimi besedami.
Meizu ::
iti. Jaz sem v tej temi samo omenil, da je vecina druzboslovnih faksov relativno lahkih, pa se je dolocenim utrgalo.
Ja kaj, streljal si, ustrelil si mimo tarče nekam v vesolje in zdaj smo mi krivi, ker imaš ti narobe. Jebiga.
endelin ::
Haha si predstavljate trigger msm, da bi nekdo na takšnem položaju rekel da kamarili ne sme podeliti mandata
verjetno bi bil že banan iz službe najpozneje v dveh dneh
verjetno bi bil že banan iz službe najpozneje v dveh dneh Zgodovina sprememb…
- spremenil: endelin ()
Meizu ::
Nisem narcis, kot ti. Trolanje brez argumentacije ti gre pa tudi bolje, tako da se sploh ne trudim.
Trolanje brez argumentacije že cel čas poteka iz tvoje strani in tebi podobnim. Če to ne zmoreš uvidet in imaš še vedno moralno držo napisat to, kar si napisal, potem pa tudi en kurc vse skupaj. Kot sem že prej napisal, z ljudmi na intelektualni preizkušnji pač res ne moreš kaj preveč diskutirat, je kot da se pogovarjaš s kakšnim risom tam v gozdu, bolj na foro "a boš zrezek", "ne ne bom".
delavec44 ::
Nisem narcis, kot ti. Trolanje brez argumentacije ti gre pa tudi bolje, tako da se sploh ne trudim.
Trolanje brez argumentacije že cel čas poteka iz tvoje strani in tebi podobnim. Če to ne zmoreš uvidet in imaš še vedno moralno držo napisat to, kar si napisal, potem pa tudi en kurc vse skupaj. Kot sem že prej napisal, z ljudmi na intelektualni preizkušnji pač res ne moreš kaj preveč diskutirat, je kot da se pogovarjaš s kakšnim risom tam v gozdu, bolj na foro "a boš zrezek", "ne ne bom".
Bolj narcistično ne bi mogel tega napisati. Čestitam.
Trolaš pa ti, lep primer:
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
krepelce ::
Nisem narcis, kot ti. Trolanje brez argumentacije ti gre pa tudi bolje, tako da se sploh ne trudim.
Trolanje brez argumentacije že cel čas poteka iz tvoje strani in tebi podobnim. Če to ne zmoreš uvidet in imaš še vedno moralno držo napisat to, kar si napisal, potem pa tudi en kurc vse skupaj. Kot sem že prej napisal, z ljudmi na intelektualni preizkušnji pač res ne moreš kaj preveč diskutirat, je kot da se pogovarjaš s kakšnim risom tam v gozdu, bolj na foro "a boš zrezek", "ne ne bom".
Bolj narcistično ne bi mogel tega napisati. Čestitam.
Trolaš pa ti, lep primer:
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
Sorry se ne strinjam, lahko pa svoje ostale bote prikličeš v diskusijo.
Oseba samo razmišlja, tačas ko sam iščeš izgovore, zakaj ne zmoreš razmišljanja.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: krepelce ()
delavec44 ::
Pa precej hipokritično od tebe je, da te moti, če kdo napiše, da je kakšen faks lažji od ostalih, nič te pa ne moti, ko ti ostale označuješ, da so intelektualno inferiorni in podobno. Pač v skladu z veščinami debatiranja s katerimi se hvališ.
bm1973 ::
Saj jih nima.
In FDV nikoli, ampak res nikoli, ni bil smatran za resen faks...
Ko se za celoletni izpit uči FDV študent iz 30 stranskega zvezčiča, ti je vse jasno.
In FDV nikoli, ampak res nikoli, ni bil smatran za resen faks...
Ko se za celoletni izpit uči FDV študent iz 30 stranskega zvezčiča, ti je vse jasno.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
krepelce ::
Pa precej hipokritično od tebe je, da te moti, če kdo napiše, da je kakšen faks lažji od ostalih, nič te pa ne moti, ko ti ostale označuješ, da so intelektualno inferiorni in podobno. Pač v skladu z veščinami debatiranja s katerimi se hvališ.
Ne, zadeva je bolj preprosta, extremno me moti, če en popoln kreten, drka na to kako je pameten, na račun nekoga, ki se nima prilike branit.
Še toliko bolj,če očitno naklada, nima pa blage o tematiki.
Obrača se mi od takih prascov. Podobno so počeli naziji.
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: delavec44 ()
kow ::
Ce trdis, da so druzboslovni faksi tezji kot naravoslovni, bos moral predloziti kaksen dokaz. Ali trdis, da so POVSEM enako tezki? Odloci se, v kaj sploh verjames. Aja, ti ideologija ne dovoli imeti mnenja? Stekam.
Je potrebno takoj vplesti nacije, karkoli ze to je...
Mimogrede, ce vprasas AI (lahko je Anthropic, OpenAI, Google ali Grok). Vsi bodo odgovorili, da je STEM tezji kot humanities.
Je potrebno takoj vplesti nacije, karkoli ze to je...
Mimogrede, ce vprasas AI (lahko je Anthropic, OpenAI, Google ali Grok). Vsi bodo odgovorili, da je STEM tezji kot humanities.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
Meizu ::
Ko se za celoletni izpit uči FDV študent iz 30 stranskega zvezčiča, ti je vse jasno.
Mi na FRIju nismo imeli drastično debelejšega zvežčiča...
Ce trdis, da so druzboslovni faksi tezji kot naravoslovni, bos moral predloziti kaksen dokaz.
Aja in kje je dokaz, da so naravoslovni težji od družboslovnih?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Meizu ()
kow ::
Meizu ::
Trolaš pa ti, lep primer:
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
https://slo-tech.com/forum/t852907/p875...
Ah kje pa, to si ti bolj butthurt ker bi želel Ferrarija, dobiš pa Fičota. Sam pa serviraš pokrov od felge.
tony1 ::
Aja in kje je dokaz, da so naravoslovni težji od družboslovnih?
Dokaz je manjko raziskav, da so druzboslovni tezji. Pa raziskave delajo druzboslovci.
Piše se manko.
Pomojem ste offtopic s tem družbenopolitičnim dekanom FDV-ja.
Prebral sem sklepe in zanimive dele sinteznega poročila, iz povezave, ki jo je postal op.
V trenuten vzgojnoizobraževalni proces sem vključen predvsem kot starš.
Moja opažanja, tudi na podlagi komentarjev mojih otrok (vrstni red ni bistven):
- primerjave med šolami je težko vleči ampak vse se začne pri vrhu. Ključen je ravnatelj. Če šolo vodi neka politično nastavljena mevža to vodi v spore v kolektivu in odhod kadra v druge šole ali službe. Če ne prej ti alarmi zazvonijo, ko slišiš ravnatelja reči, da NPZ-ji niso pomembni (učitelju ali staršu).
- svet staršev je pri nas precej spolitiziran. Notri sedijo "starši", ki jih (z malce truda) najdeš na listah strank lokalnih volitev, na občinskih in državnih službah, oziroma tako in drugače politično povezane. Ob upoštevanju tega je odvisno kako se vodi svet staršev.
- v vsakem razredu (oš/srednja) ima večina otrok nek "status". V zadnjem času so se razbohotili statusi zaradi raznih oblik "primanjkljaja", ovir oziroma motenj. Glede na to, da je te otroke in njihove starše moč spremljati na daljše časovno obdobje, in sploh ker to "mesto" ni ravno Milano, gre v kar nekaj primerih za fiktivni status, ki obstaja zgolj zato, da se jih ujčka, da si izberejo kdaj bo vprašani in občasno tudi kdaj bodo pisali teste (v kabinetu?!). Precej teh otrok dogovorjena spraševanja preskoči (s špricanjem pouka), kar zaplete vse skupaj, za vse ostale v razredu. Resno dvomim, da je to dolgoročno pravi način, sploh ker gre za večino otrok v razredih. Če je primanjkljaj tako velik, naj država in občine pričnejo razmišljati o posebnih osnovnih šolah. Kaj s takimi storiti na srednji šoli (gimnaziji)? Glede na to, da gre za "sintezno" poročilo, bi se lahko nekdo od avtorjev zbranih analiz, poigral z odsotnostjo od pouka v časovnem obdobju in stanjem s statusi.
- Kader je problem. Če se ti na razpis v OŠ ne javi nihče, lahko za določen čas zaposliš praktično kogarkoli. Niti ni nujno, da govori slovenski jezik. En tak je problem. Več takih na eni šoli je katastrofa. Vse skupaj pa vodi tudi v razdor med zaposlenimi v šoli.
- Vezano na zgoraj omenjene sončke s statusi; Otroci se ravnajo po starših in družbi. Če doma ni kompasa, potem je vse odvisno od zgledov v družbi in osebnostne zrelosti mladega posameznika, da razreši težave. Beg od obveznosti in polna mera izgovorov se zlahka preslika v odraslo dobo. Šibkost te generacije je tudi in predvsem posledica staršev, ki to premnogokrat to več niso.
(v kabinetu?!) -----> Zajebavaš?!
Pred 25imi leti sem v gimnaziji zbolel in prešprical kontrolko iz matematike. Pisal sem jo kasneje, med redno uro naključnega drugega razreda, z vsem šundrom vred...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tony1 ()
Meizu ::
Dokaz je manjko raziskav, da so druzboslovni tezji. Pa raziskave delajo druzboslovci.
Ah joj. Ti rabiš it za komika.
gruntfürmich ::
jst pa mislim da AI ne bo kvarno vplival na inteligenco.
AI je bolj kot enciklopedija, ki ''vse ve''. včasih si pogledal v leksikon, morda več njih, danes pa vprašaš AI... razlike ni neke strašno bistvene.
mi je pa všeč pri AI da bo izredno ''znanstveno'' naravnana in zelo malo ''spiritualno'' in bluzersko...
AI je bolj kot enciklopedija, ki ''vse ve''. včasih si pogledal v leksikon, morda več njih, danes pa vprašaš AI... razlike ni neke strašno bistvene.
mi je pa všeč pri AI da bo izredno ''znanstveno'' naravnana in zelo malo ''spiritualno'' in bluzersko...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gruntfürmich ()
IgorCardanof ::
Nevem sicer kako je pri tebi, ampak je kar odvisno kako AI uporabljaš. Meni recimo za dosti praktičnih stvari pride zelo prav, ko recimo je treba kaj popravit, kaj nastavit, za kak izdelek ne vem kako se kaj stori etc. In ga povprašaš in dobiš potrebno znanje da to znaš.
Se mi pa tudi dogaja, da recimo poskusim kaj rešit in AI promptam dokler pač ne dela, ne da bi se zares poglabljal in poskusil razumet. In se mi zdi, da je to kar pogost pojav s splošnem in se bo le še povečeval. Torej AI boš promptal, da ti zadevo reši. Na koncu bo zadeva rešena, a ti nisi za to uporabil nobenega možganskega napora, ergo boš nazadoval.
Tako da meni, da bo tole slabo vplivalo na inteligenco.
Se mi pa tudi dogaja, da recimo poskusim kaj rešit in AI promptam dokler pač ne dela, ne da bi se zares poglabljal in poskusil razumet. In se mi zdi, da je to kar pogost pojav s splošnem in se bo le še povečeval. Torej AI boš promptal, da ti zadevo reši. Na koncu bo zadeva rešena, a ti nisi za to uporabil nobenega možganskega napora, ergo boš nazadoval.
Tako da meni, da bo tole slabo vplivalo na inteligenco.
Retail investor, Simp, Crypto analyst, Cardano hejtr
Ne odgovarjam na DM.
Ne odgovarjam na DM.
bm1973 ::
Pa ni nujno, da bo tebi zadovoljiva rešitev tudi na splošno najboljša...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
c23po ::
IgorCardanof je izjavil:
... Torej AI boš promptal, da ti zadevo reši. Na koncu bo zadeva rešena, a ti nisi za to uporabil nobenega možganskega napora, ergo boš nazadoval.
Tako da meni, da bo tole slabo vplivalo na inteligenco.
Možen je tudi sledeči (pogost) scenarij: za neko marginalno zadevo uporabiš AI in rešiš problem. Sicer pojma nimaš kako to deluje (mikrovalovka!), a vseeno uporabljaš in pridobljeni čas porabiš za reševanje problema, ki ga AI ne premore. Ergo, si napredoval.
Računalniki nimajo spominov.
Miki N ::
IgorCardanof je izjavil:
... Torej AI boš promptal, da ti zadevo reši. Na koncu bo zadeva rešena, a ti nisi za to uporabil nobenega možganskega napora, ergo boš nazadoval.
Tako da meni, da bo tole slabo vplivalo na inteligenco.
Možen je tudi sledeči (pogost) scenarij: za neko marginalno zadevo uporabiš AI in rešiš problem. Sicer pojma nimaš kako to deluje (mikrovalovka!), a vseeno uporabljaš in pridobljeni čas porabiš za reševanje problema, ki ga AI ne premore. Ergo, si napredoval.
Valda ja, un cajt bo tamau uporabil za neke davinči fore in globoko filozofijo. Črnec prosim. Drkal bo kurac. Nehajmo si lagati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Miki N ()
p1nky ::
Mogoce bo slo pa v obe smeri, pri enih (vecini?) v smeri manj razmisljanja, drugi pa bodo imeli vec znanja, ker ga bo tako enostavno pridobivati?
<strong>Stojimo na robu prepada, ampak mi bomo naredili korak naprej.</strong>
Jozef horvat, nsi, 2020
Jozef horvat, nsi, 2020
primoz4p ::
Spodbujanje akademske svobode ali odstranitev motečega elementa iz mehurčka Filozovske fakultete?
Odprto pismo vodstvu Univerze v Ljubljani in vodstvu Filozofske fakultete
Podpisani člani akademske skupnosti smo zaskrbljeni nad habilitacijskim postopkom dr. Saške Štumberger, docentke na Filozofski fakulteti, ki se končuje z njeno odstranitvijo z Univerze v Ljubljani. Mogoče bi bilo namreč sklepati, da so bili formalni postopki zlorabljeni zaradi njenih političnih stališč.
Potem ko se je kandidatka pritožila na negativno mnenje habilitacijske komisije UL, je izpolnjevanje pedagoške usposobljenosti preverjal senat UL. Ugotovil je, da je od osmih ocenjevanih elementov pet izpolnjenih, dva ostajata neizpolnjena, eden pa je delno izpolnjen.
Delno izpolnjeno je spodbujanje k znanstvenemu in pedagoškemu delu. Spregledano je ostalo vodenje projektov, mentorstvo pri petih magistrskih delih, somentorstvo pri enem doktorskem delu in mentorstvo pri dveh študentskih Prešernovih nagradah. V študijskem letu 2025/26 je na celotnem Oddelku za slovenistiko FF UL kandidatka edina pridobila novo doktorsko študentko.
Prav tako ne vzdrži očitek o pomanjkanju pedagoškega izpopolnjevanja, saj kandidatka ne le da redno opravlja tovrstna usposabljanja, temveč kot vodja stalnega izobraževanja za učitelje sama izobražuje druge in ohranja mednarodno pedagoško kondicijo z gostovanji na tujih univerzah.
Najtežji je očitek glede neustrezne kakovosti pedagoškega dela in odnosa do študentov. Ta se naslanja na individualna mnenja v študentskih anketah v sistemu VIS. Povsem prezrto je, da ankete kažejo na visoko povprečje ocen (med 3,8 in 4,5), kar objektivno izpričuje kakovost njenega pedagoškega dela. Še več, študentski svet Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer kandidatka prav tako poučuje, je podal pozitivno mnenje, kar bi lahko nakazovalo, da je problem v ideologiziranem vzdušju na njeni matični Filozofski fakulteti.
V vseh treh primerih gre za zelo mehke kriterije, pri katerih je mnenje senata UL povozilo mnenja vseh treh strokovnih poročevalcev, ki so ta področja ocenili kot povsem ustrezna.
Poudarjamo, da je mnenje študentov dragoceno, nujno in predstavlja ključen korektiv pedagoškega dela, ki ga mora vsak visokošolski učitelj spoštovati. Vendar interpretacija študentskih mnenj ne sme postati instrument za prekinitev delovnega razmerja, razen v skrajnih in dokumentiranih primerih hude pedagoške malomarnosti. Ko postanejo posamična subjektivna in anonimna mnenja kronski argument za odpuščanje univerzitetnih učiteljev, vstopamo v obdobje arbitrarnosti, kjer se pedagoška ocena lahko zlorablja za kaznovanje tistih, ki so se študentom ali predpostavljenim že kako zamerili.
V primeru dr. Štumbergerjeve je težko spregledati, da so se pritiski nanjo stopnjevali prav zaradi njene pokončne intelektualne drže. Njena znanstveno utemeljena opozorila glede uvajanja podčrtajev in nasilnega spoljenja slovenskega jezika ter njena zadržana stališča glede dogajanja v Gazi so očitno trčila ob zid instrumentaliziranega ideološkega aktivizma.
Univerza bi morala biti prostor, kjer se kuje značaj in kjer se ceni intelektualna čast, ne pa institucija, ki nagrajuje konformizem in poniglavost. Namesto da bi spodbujali kritična in manjšinska mnenja, mladim kolegom morda sporočamo, da univerza kaznuje pogum in nagrajuje prilagodljivost. Takšna moralna in znanstvena kapitulacija univerze bi vodila v kulturo molka, ki je za prihodnost akademske svobode pogubna.
V izogib povsem možni interpretaciji, da pri dr. Štumbergerjevi ni šlo za oceno pedagoške usposobljenosti, pač pa za oceno politične primernosti, pričakujemo, da se najde način, da bo kandidatka lahko čim prej ponovno zaprosila za naziv docentke.
Prof. dr. Žiga Turk, prof. dr. Borut Bohanec, prof. Andrej Grafenauer, prof. dr. Miro Haček, prof. ddr. Aleš Iglič, prof. dr. Janez Juhant, prof. dr. Goran Kugler, prof. dr. Matej Lahovnik, prof. dr. Jakob Likar, prof. dr. Igor Lukšič, prof. dr. Jožef Medved, prof. dr. Primož Mrvar, prof. dr. Jožef Muhovič, prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Leon Oblak, prof. dr. Zvonka Slavec, prof. dr. Metka Tekavčič, prof. dr. Milan Terčelj, prof. dr. Boštjan Marko Turk, prof. dr. Rado Turk in prof. dr. Janez Tušek
https://domovina.je/so-univerze-se-trdn...
Odprto pismo vodstvu Univerze v Ljubljani in vodstvu Filozofske fakultete
Podpisani člani akademske skupnosti smo zaskrbljeni nad habilitacijskim postopkom dr. Saške Štumberger, docentke na Filozofski fakulteti, ki se končuje z njeno odstranitvijo z Univerze v Ljubljani. Mogoče bi bilo namreč sklepati, da so bili formalni postopki zlorabljeni zaradi njenih političnih stališč.
Potem ko se je kandidatka pritožila na negativno mnenje habilitacijske komisije UL, je izpolnjevanje pedagoške usposobljenosti preverjal senat UL. Ugotovil je, da je od osmih ocenjevanih elementov pet izpolnjenih, dva ostajata neizpolnjena, eden pa je delno izpolnjen.
Delno izpolnjeno je spodbujanje k znanstvenemu in pedagoškemu delu. Spregledano je ostalo vodenje projektov, mentorstvo pri petih magistrskih delih, somentorstvo pri enem doktorskem delu in mentorstvo pri dveh študentskih Prešernovih nagradah. V študijskem letu 2025/26 je na celotnem Oddelku za slovenistiko FF UL kandidatka edina pridobila novo doktorsko študentko.
Prav tako ne vzdrži očitek o pomanjkanju pedagoškega izpopolnjevanja, saj kandidatka ne le da redno opravlja tovrstna usposabljanja, temveč kot vodja stalnega izobraževanja za učitelje sama izobražuje druge in ohranja mednarodno pedagoško kondicijo z gostovanji na tujih univerzah.
Najtežji je očitek glede neustrezne kakovosti pedagoškega dela in odnosa do študentov. Ta se naslanja na individualna mnenja v študentskih anketah v sistemu VIS. Povsem prezrto je, da ankete kažejo na visoko povprečje ocen (med 3,8 in 4,5), kar objektivno izpričuje kakovost njenega pedagoškega dela. Še več, študentski svet Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer kandidatka prav tako poučuje, je podal pozitivno mnenje, kar bi lahko nakazovalo, da je problem v ideologiziranem vzdušju na njeni matični Filozofski fakulteti.
V vseh treh primerih gre za zelo mehke kriterije, pri katerih je mnenje senata UL povozilo mnenja vseh treh strokovnih poročevalcev, ki so ta področja ocenili kot povsem ustrezna.
Poudarjamo, da je mnenje študentov dragoceno, nujno in predstavlja ključen korektiv pedagoškega dela, ki ga mora vsak visokošolski učitelj spoštovati. Vendar interpretacija študentskih mnenj ne sme postati instrument za prekinitev delovnega razmerja, razen v skrajnih in dokumentiranih primerih hude pedagoške malomarnosti. Ko postanejo posamična subjektivna in anonimna mnenja kronski argument za odpuščanje univerzitetnih učiteljev, vstopamo v obdobje arbitrarnosti, kjer se pedagoška ocena lahko zlorablja za kaznovanje tistih, ki so se študentom ali predpostavljenim že kako zamerili.
V primeru dr. Štumbergerjeve je težko spregledati, da so se pritiski nanjo stopnjevali prav zaradi njene pokončne intelektualne drže. Njena znanstveno utemeljena opozorila glede uvajanja podčrtajev in nasilnega spoljenja slovenskega jezika ter njena zadržana stališča glede dogajanja v Gazi so očitno trčila ob zid instrumentaliziranega ideološkega aktivizma.
Univerza bi morala biti prostor, kjer se kuje značaj in kjer se ceni intelektualna čast, ne pa institucija, ki nagrajuje konformizem in poniglavost. Namesto da bi spodbujali kritična in manjšinska mnenja, mladim kolegom morda sporočamo, da univerza kaznuje pogum in nagrajuje prilagodljivost. Takšna moralna in znanstvena kapitulacija univerze bi vodila v kulturo molka, ki je za prihodnost akademske svobode pogubna.
V izogib povsem možni interpretaciji, da pri dr. Štumbergerjevi ni šlo za oceno pedagoške usposobljenosti, pač pa za oceno politične primernosti, pričakujemo, da se najde način, da bo kandidatka lahko čim prej ponovno zaprosila za naziv docentke.
Prof. dr. Žiga Turk, prof. dr. Borut Bohanec, prof. Andrej Grafenauer, prof. dr. Miro Haček, prof. ddr. Aleš Iglič, prof. dr. Janez Juhant, prof. dr. Goran Kugler, prof. dr. Matej Lahovnik, prof. dr. Jakob Likar, prof. dr. Igor Lukšič, prof. dr. Jožef Medved, prof. dr. Primož Mrvar, prof. dr. Jožef Muhovič, prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Leon Oblak, prof. dr. Zvonka Slavec, prof. dr. Metka Tekavčič, prof. dr. Milan Terčelj, prof. dr. Boštjan Marko Turk, prof. dr. Rado Turk in prof. dr. Janez Tušek
https://domovina.je/so-univerze-se-trdn...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: primoz4p ()
WhiteAngel ::
Ko se za celoletni izpit uči FDV študent iz 30 stranskega zvezčiča, ti je vse jasno.
Mi na FRIju nismo imeli drastično debelejšega zvežčiča...
Ce trdis, da so druzboslovni faksi tezji kot naravoslovni, bos moral predloziti kaksen dokaz.
Aja in kje je dokaz, da so naravoslovni težji od družboslovnih?
Kakšen dokaz, to je aksiom. Na narovoslovnih faksih rešuješ probleme, na družboslovnih pa pišeš obnove naguljenih alinej kot AI.
Kot si napisal, na FRI-ju buljiš v 30 strani zapiskov enačb in jih premlevaš. Na družboslovnih se pa na pamet naguljiš 500 strani in si opravil.
iKst_ ::
Mogoce bo slo pa v obe smeri, pri enih (vecini?) v smeri manj razmisljanja, drugi pa bodo imeli vec znanja, ker ga bo tako enostavno pridobivati?
Jaz gledam kako nekateri otroci danes uporabljajo npr. NotebookLM za učenje, pa se samo za glavo držim. Razlika v znanju med tistimi, ki znajo uporabljati sodobna orodja in tistimi, ki jih ne uporabljajo bo v prihodnje res ogromna.
Ampak, če ne razumeš kaj "AI" ponuja, tudi težko razumeš kako različna orodja uporabljati za kaj koristnega, ne samo za to, da vprašaš kakšno bo vreme.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | "Strateški" pogled in usmerjevanje visokošolskega izobraževanja v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 46807 (41954) | WizzardOfOZ |
| » | Kontakt FDV-jevca/ke (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 37017 (33734) | bbbbbb2015 |
| » | Mi smo univerza (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 27939 (24633) | TESKAn |
| » | Kronično pomanjkanje naravoslovno-tehničnega kadra v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 32213 (24360) | CaqKa |