Evropska komisija je že leta 2022 predstavila predlog, ki bi od vseh ponudnikov platform terjal pregledovanje vseh sporočil med uporabniki, da bi se tako borili proti terorizmu in zlorabi otrok. Tehnološki velikani, številni pravniki in zagovorniki zasebnosti so opozarjali, da je takšna rešitev izjemno tvegana in bi imela neslutene posledice za kibernetsko varnost, saj prestrezanje polno šifrirane komunikacije (end-to-end) ni mogoče brez vgradnje stranskih vrat. Slednja pa bi lahko zlorabili tudi hekerji in drugi napadalci od koderkoli.
Ker soglasja o sprejemu takšne ureditve, ki se je je prijelo ime Chat Control, ni bilo, se je uporabljal začasni odstop, ki je podjetjem omogočal prostovoljno pregledovanje sporočil (Voluntary Chat Control). Analize so kazale, da ima ukrep vprašljivo uspešnost, saj je orodje za prepoznavanje otroške pornografije (PhotoDNA) nezanesljivo in ga je možno zlahka manipulirati v obe smeri: spregled nezakonitih slik in prijavo povsem neškodljivih slik. Poročilo Evropske komisije kaže, da kljub trenutnemu pregledovanju sporočil večina prijav nezakonitih dejanj ne izvira iz pregledovanja zasebnih sporočil, temveč javnih objav.
Evropski parlament je Chat Control zavrnil že 13. marca, saj je zahteval trdnejše varovalke, ki jih Komisija in Svet nista bila pripravljena sprejeti, ter krajšo obdobje veljavnosti. Pogajanja med Svetom in Komisijo na eni strani ter Parlamentom na drugi strani so se nato končala brez konsenza. Evropska ljudska stranska je dosegla ponovitev glasovanja o podaljšanju začasne ureditve, ki pa je ponovno spodletelo. Še vedno pa so živi pozivi za stalno ureditev, ki jo zagovarjajo nekatere evropske države. Stališče Slovenije je bilo lani Chat Controlu nenaklonjeno.
