topografske karte - tisk

A je pri nas kdo, kakšna firma, obrtnik, ki obvlada tisk topografskih kart po meri (digitalnih, iz portala Prostor)? Da tiska na papir, primeren za terensko delo, in da jih natisne v pravilnem merilu, 1:25.000 (da bo 1 cm na karti 250 m v naravi).

Jaz ne bi nič kompliciral. Topografske karte so tudi v rasterski obliki, tiff, in bi to pač natisnil. Ampak ne kar na navaden papir, in pazit je treba, da je velikost prava, zaradi razmerja. Če bi imel doma kakšen primeren tiskalnik, bi se sam pozabaval s tem.

Kopirko iz Kranja se ukvarja s tem.

Moral bi najti nekoga z dobrim printerjem večjega formata. Prvi print je poizkusen, se premeri odstopanje v eno in drugo smer, potem na novo printa s korekcijo velikosti printa.
Papir se pa tudi da dobiti gramaža, kakor hočeš.

Moj predlog za minimalno dela in najmanj stroškov:
- greš na https://geohub.gov.si/portal/apps/mapvi...
- pod temeljne karte izbereš "GHI_GURS_TOPO_KARTA_SI"
- zoomiraš na primerno velikost
- izvoziš kot PDF (nastaviš merilo 1:25.000) in željeni format papirja
Nastane nekaj takega, direktno za print: Slabost je zablurana slika (tudi če sem izbral 1200 dpi v nastavitvah, kar bi bila zelo visoka resolucija za print). Gre tudi za precej stare karte.
Vseeno predlagam merilo 1:25000 in tisk 1:1 kot pa 1:50000 in tisk 1:2... to so dejansko različni karti z drugačnim nivojem podrobnosti.

Še ena možnost vključuje precej dela (cca en teden vsak dan popoldne, mogoče, brez predznanja) - da karto narediš na novo z namenskim orodjem in z vektorskimi podatki, kar je že omenil otago. V idealnem svetu bi bila to tudi edina možnost...

Ostane še tisk.
Na srečo imaš jasno definiran namen - izobraževalni/orientacijski. Verjetno bi šla karta v merilu 1:25000 celo na en A4 list (razen če bo ZELO veliko hoje), na A3 verjetno brez težav? Izbira formata močno vpliva na to, ali bo karta natisnjena doma, v fotokopirnici, ali v tiskarni (in posledično na ceno).

Klasična topografska karta je natisnjena na nepremazni/brezlesni papir. Torej tak kot pisarniški, lahko pa je večja gramatura (namesto 80 npr. 120 g/m2). Tak papir je primeren za pisanje po njem.

Turistične karte bi bile natisnjene na mat premaznem papirju višje gramature (od 130 g dalje, odvisno tudi od velikosti karte, da ni pretežko zgibanje). Fotografije so lepše natisnjene na takem papirju. Se pa tak papir sveti in blešči na soncu, in ni najbolj primeren za orientacijo.

Za zaresno orientacijo ostane še faktor vremena. Ali mora biti karta nepremočljiva? Lahko se vloži v pvc vrečkico. Lahko je plastificirana (robovi karte se lahko razcefrajo ob daljši uporabi/na dežju) ali pa celo ni natisnjena na papir, ampak na pvc material (izgleda kot papir, samo se ne uniči v vodi - zelo drago).

Kaj pa plastnice oz izohipse. Saj so drugačne ali tega ne potrebujete

Poslušaj nasvet garamonda

še boljše pa da nabaviš 1:25000 karte, ker le te so pravilne

Za učenje boš uporabljal zelo pomanjkljiv pripomoček, nadmorske višine ne boste pravilno določali, za orientacijo boste imeli dosti manj podatkov na karti, kot jih boste videli v naravi

Nabavi karte v pravem razmerju. 1:25000 so enostavne, 4cm so 1km kar je novincem dokaj enostavno

Ni vse samo da se raztegne

Evo, sem na hitro pogledal in razlika med digitalnimi 1:50.000 in 1:25.000 je samo v tem, da so pri 1:25.000 izohipse na 10 m, pri 1:50.000 pa na 20 m. Praktično vsi drugi podatki so enaki, kar se podrobnosti tiče, s tem, da so 1:50.000 precej novejše, kar pomeni, da je na njih precej stvari, ki jih na starejših ni (ceste, hiše...). Poleg tega so 1:50.000 tudi lepše, bolj pregledno narisane. Tako da povečane na 2x so v bistvu bolj pregledne za orientacijo, če zanemarimo razliko v natančnostni izohips, ki je po mojem zanemarljiva, vsaj za moj namen.

Nekaj razlik je tudi v vrisanih stezah. Na 1:50000 jih ni. Če bi rad sam izdelal karto v programu Qgis, ti lahko pošljem navodila, kako se tega lotiti, ki sem jih sam spisal za nek drug projekt. Moj 17 letni sin, ki mu računalništvo kar gre, je po teh navodilih v malo več kot uri izdelal celo karto brez predhodnega predznanja. Navodila so v beta verziji in niso za javno uporabo, zato jih ne bom delil javno, na zs pa lahko dobiš link za dolpoteg.

Kar se tiče stez jaz najbolj zaupam kolesarskim podlagam (https://www.opencyclemap.org/ ). Če je dobro za kolesarje, je dobro tudi za pešce. Obratno ne velja. Sam za izdelovanje kart uporabljam topo karte Maptiler (https://www.maptiler.com/)

Ni pa zaraščen

S svojim predlogom https://geohub.gov.si sem bil prehiter. Izgleda, da so pri izvozu v pdf pri merilu 1:25.000 uporabljene karte merila 1:50.000 in potem raztegnjene ... pri merilu na primer 1:20.000 pa se dejansko uporabijo prave velikosti DTK25.

Očitno ni bližnjic pri izdelavi zemljevidov :-D

Čeprav je komentar od uporabnika dragana zelo vzpodbujajoč. Vendar, ko sem sam uporabil QGIS sem porabil en teden namesto ene ure ... res pa je, da sem imel merilo 1:10.000 (in bi karkoli že narejeno izgledalo slabo) in izdelal karto iz "nule" - svoje plastnice na 5 m, uporabil poti iz OSM namesto iz GURSA (bilo je bolj posodobljeno), naredil stil kot za DTK, itd.

Edina stvar, ki sem jo uporabil iz DTK 25 namesto 50 so bile kote, če se prav spomnim (pika v trikotniku za označitev nadmorske višine neke posebne točke - ni nujno, da je vrh - to je kar manjkalo v DTK 50). Ter ročno dodal vrsto/širino ceste, kot je to na slovenskih vojaških kartah (VTK 25), in se mi zdi uporabno za orientacijo.

Tako da me zanima, kako se bo odločil Okapi. Prosim za podrobno poročanje, ko bo vse zaključeno :-P