Kako v Sloveniji do zdravil za nevrolosko motnjo pozornosti (ADHD/ADD)?

Zanima me ce lahko kdo iz prve roke svetuje kako si naj dolgorocno zagotovim zdravila za motnjo pozornosti(ADHD/ADD).

V Sloveniji(kot drugod po svetu) velja neka stigma da ADHD v odraslih ne obstaja, ampak v resnici pa je to nevroloska motnja pri kateri mozgani nepravilno regulirajo dopamin kar v glavnem vodi do motnje pozornosti in tezavo z reguliranjem custev... kar zelo pogosto zelo negativno zaznamuje zivljenje prizadetih v skoraj vseh podrocjih zivljenja.

Zaradi te stigme so redki zdravniki ki sploh predpisujejo zdravila (stimulanse). Ce nevrotipicna(navadna) oseba vzame zdravila se bo pocutila "naspidirano" z dodatnimi negativnimi stranskimi ucinki. Za osebe z motnjo zdravila delujejo pomirjajoce in izboljsujejo koncentracijo ter reguliranje custev.

Ce nimas motnje si je tezko predstavljati kako je tistim, ki jo imajo (in obratno).

Npr. ce moras opravljati neko dolgocasno delo(kar je neizogibno), je z ADHDjem ZELO tezko drzati pozornost ker je dopamin gorivo za mozgane ki pa ga enostavno NI. In tako prakticno trpis in na vsak nacin rabis nek udarec dopamina - samo da malo pogledas novicke ali pa facebook/instagram/tiktok/twitter, cetudi se tega ne zelis, tvoji mozgani shirajo in cel cas obstaja kompulzivna potreba po -necem-. Lahko se probavas motivirat koliko se zelis in se obrnes na glavo pa enostavno ne bo pomagalo ker so mozgani v nevrokemicnem deficitu. Zato ljudje z motnjo pogosto cakajo do zadnje sekunde ker ko je stanje urgentno mozgani sproscajo adrenalin ki sluzi kot stimulant.

Brez zdravil zna zivljenje pac biti bedno ker se nic ne izplaca in je vse bedno in muka, hkrati pa zapravljas neskoncno casa na bedarijah ki jih sovrazis.

Bolezen se razlicno izraza pri razlicnih ljudeh tako da so izkusnje povsem subjektivne. Prvo so motnjo opazili pri fantih ki so povzrocali nered v solah in niso dali miru in zato je dobilo ime Attention Hyperactivity Deficit Disorder(ADHD).

Npr. vsaj pri meni je problem da nikoli nimam miru v glavi - cel cas nekaj dogaja(nic pametnega), pac neomejen dotok idej, daydreaming, custev, muzika - mozgani iscejo kakrsnokoli stimulacijo...Majhen "padec" te lahko pahne v ekzistencno krizo. Pac skratka ni miru nikoli. Ko vzames zdravila se vse umiri, pticki civkajo, pac obstajas in nisi ujet v svoji glavi, se vedno cutis custva a te ne potegnejo navzdol kot da bi imel sidro na nogi.


Motnje se ne da pozdraviti, zdravila le pomagajo uravnavati dopamin (recimo podobno kot se z inzulinom regulira sladkor pri sladkornih bolnikih)

Tako da mene zanima ce kdo osebno ve kaksen je najboljsi postopek v Sloveniji dobiti zdravila? Prvi recept in diagnozo postavi psihiater, potem pa kako? A lahko naprej predpisuje osebni zdravnik?

Pac dobro bi bilo vedeti tocno kako ter kje ker se ne bi zelel vsak mesec vec ur vozit do psihiatra in z tem izgubljati se vec casa in denarja.

notgood88 je 24. feb 2026 ob 22:11:04 izjavil:

Npr. vsaj pri meni je problem da nikoli nimam miru v glavi - cel cas nekaj dogaja(nic pametnega), pac neomejen dotok idej, daydreaming, custev, muzika - mozgani iscejo kakrsnokoli stimulacijo...

Hoceš rečt, da to ni normalno stanje? Ker sam bi se lahko opisal enako.
Pač organiziraš si življenje tako, da ta superpower izkoristiš pozitivno. Npr. tako si veliko bolj kreativen od "normalnih" ljudi, svet dojemaš širše in globlje, zmožen si povezovati stvari, kjer večina ne vidi povezav... Vsaj zase vem, da tega ne bi hotel "zdraviti".

pegasus je 24. feb 2026 ob 22:21:15 izjavil:

notgood88 je 24. feb 2026 ob 22:11:04 izjavil:

Npr. vsaj pri meni je problem da nikoli nimam miru v glavi - cel cas nekaj dogaja(nic pametnega), pac neomejen dotok idej, daydreaming, custev, muzika - mozgani iscejo kakrsnokoli stimulacijo...

Hoceš rečt, da to ni normalno stanje? Ker sam bi se lahko opisal enako.
Pač organiziraš si življenje tako, da ta superpower izkoristiš pozitivno. Npr. tako si veliko bolj kreativen od "normalnih" ljudi, svet dojemaš širše in globlje, zmožen si povezovati stvari, kjer večina ne vidi povezav... Vsaj zase vem, da tega ne bi hotel "zdraviti".

To je pac se ena stigma da zdravila unicujejo kreativnost, kar enostavno ni res. Ideje in custva se vedno prihajajo, ampak pac te ne prevzamejo popolnoma. Npr. brez zdravil te strah(ali karkoli drugega) potegne vase, na zdravilih cutis da te je strah. Zdravila izboljasajo tvojo zavest/zavedanje.

ChirkKarlie je 24. feb 2026 ob 22:23:18 izjavil:

Internal dialogue (or inner speech) is
the silent, ongoing stream of thoughts, self-reflection, and conversations people have with themselves. Often used for planning, decision-making, or self-criticism, this mental voice varies in frequency; research suggests only 30-50% of people experience it regularly, while others may think in images or emotions.

Znak inteligence, zakaj bi jo zatiral? Je pa že znano, da bolj kot si inteligenten težje funkcioniraš v brainrot družbi. Vzemi to kot plus.

Problem je da to ni internal speech ampak bolj kot da ti non-stop igra nek nyan cat v glavi

Prav specificno podrocja ki jih omenja tvoj quote imajo ljudje z ADHD defektne.


Is Deficient Internal Speech (Anendophasia) Linked to ADHD?

Gemini je rekel
In this video, Dr. Russell Barkley discusses Anendophasia (the absence or deficiency of internal speech) and its strong link to ADHD.

Key Takeaways
What is Anendophasia? It is the lack of a "mind’s voice" or internal monologue. While most people have an ongoing internal dialogue to guide their actions, some have a very weak or completely absent one [01:26].

The ADHD Connection: Barkley notes that ADHD is historically linked to delays in developing "private speech." Children with ADHD often talk out loud longer than their peers because they struggle to internalize that speech into a silent mental voice [03:02].

Shared Symptoms: People with anendophasia and people with ADHD share several cognitive difficulties [06:04]:

Verbal Working Memory: Trouble holding information in mind to guide behavior.

Reading Comprehension: Difficulty extracting meaning from text because they can't "hear" the narrative internally [07:09].

Following Instructions: Challenges in representing what others have said in their mind to guide their own actions [06:24].

Performance vs. Capacity: Barkley suggests that even if an adult with ADHD has an internal voice, it is often less effective at actually guiding their behavior compared to neurotypical individuals [12:30].

Ni nujno. Saj ni to da ti nimas fokusa ampak da ga ne mores usmerit kam bi ga zelel. In potem npr. lahko neprestano raziskujes o necem in je to tvoj izvor dopamina dokler je to novost, potem pa ko usahne pa je gotovo, in gres na novo stran. In imas konstantno neko distrakcijo in se ne moras osredocit na to kar bi se moral.

Pa saj meni se niti ni dalo brat samo vem da sem nekaj v tem kontekstu slisal ko sem raziskoval ze enkrat prej o tem "inner voice"(ki ga jaz prakticno nimam in je le "inner noise") pa sem rekel geminiju da povzame video kjer vem da je o tem govoril.


Sicer pa tudi psihiater ne more vedeti ce ti imas to nevrolosko motnjo ali ne. On lahko presodi glede na to kako simptomi vplivajo na tvoje zivljenje in ti predpise zdravila in potem vidis ce pomaga ali ne.

Problem je tudi da overthinkas in potem vsaj jaz sem se pol leta vrtel ali je ali ni, pa lahko bi blo pa morda ni in baje ne mores vedeti dokler ne probas zdravil... Zato sem jaz pac "mimo" prek spleta narocil ker je bilo hitreje in ceneje kot po uradni poti . Ampak sedaj ko pa vidim da je to to, bi pa seveda rabil za na dolgi rok po uradni poti in to me zanima kako imajo drugi urejeno. Vem da je obvezen prvi obisk pri psihiatru da predpise zdravila. Nekateri pa pravijo da jim potem predpisuje osebni zdravnik. In to me zanima kako urediti, ce moram kaksno posebno zeljo pri psihiatru "izsiliti" da nadaljujem z osebnim ali kako ker bi rad mel urejeno, sicer bi porabil zelo veliko casa ce bi moral vsak mesec k psihiatru in bi bilo skoraj da bolj ucinkovito in ceneje kupovati "mimo".

Zdravstveni sistem je v podnu in ce mu zaupas je pac zato ker si imel sreco da ga nikoli nisi zares spoznal od blizu. Mene so katastrofalno pohabili v necem popolnoma drugem in ko imas taksno izkusnjo pac vidis kaksno je realno stanje. Slabse kot si lahko predstavljas v najhujsi nocni mori.

Saj ce je res nekaj nujno te bojo zakrpali, to je res, ampak pazi se hudica...

Seveda je rizik narocati z neta, ampak rizik je tudi ce gres preko sistema in na napotnico cakas 1 leto in se ti vmes zmesa. Tako da moras samoplacnisko in tudi cakas par tednov, stane 100 eur in kot sem omenil v tem primeru psihiater ne more vedeti ce ti imas tezavo ali ne, on lahko le strokovno presodi ce si ustrezen pacient za preizkusit zdravila. Poleg tega da vecina psihiatrov odraslim zdravil sploh ne predpisuje (katastrofa).

Ce sam ne bi prej probal ne bi bil preprican v diagnozo in ce bi doktor rekel da zdravil ne rabim, bi mu verjel. Sedaj po tem ko sem sprobal, vem da rabim. Seveda sem odprt zakaj jih ne bi potreboval ce bi bila razlaga razumna samo na zalost se tu pac vse ujema.

Prek neta je bilo hitreje in ceneje za probat. Seveda tega ne priporocam komor koli drugemu ampak pac jaz sem riskiral. Kot sem rekel sem raziskal prej 6 mesecev tako da sem preucil vec kot bi potreboval in tudi v kolikor npr. ne bi imel deficita ne bi bilo nekih katastrofalnih dolgotrajnih posledic. Rizik je minimalen ce razisces in vzames kot je namenjeno. Substanca je strogo regulirana zato ker ce se ne uporabi kot je namenjena(da jo pogoltnes), ampak se jo vnese na druge nacine, se ne sprosti pocasi kot je namenjeno ampak nenadoma in ima lahko podoben ucinek kot kokain.

Osebni zdravnik -> obravnava pri psihiatru -> tableti

Glede medikamentov, danes ni problem dobiti česarkoli, saj jih dohtarji radi talajo kakor bombone.

Če nisi zadovoljen s svojim osebnim, se obrni na drugega. Mogoče tudi ni napačno, da greš privatniku po diagnozo.
Vsi uspešni mulci po šolah so na tabletah, dobijo 15 minut več na vsakem izpitu, olajšave pri spraševanju in še par drugih ugodnosti.

Zakaj bi bilo slabo? Sonček nosi boljše ocene in ima boljše pogoje za uspeh kasneje

OP - omrežje s svojimi perifernimi fenomeni v Časovnici ti je scvrlo možgane, saj ga je vsem do neke mere - tvoj opis o nezmožnosti "fokusiranja" je splošen pojav. Folk poroča da praktično ne more prebrati ene stvari več, preden "odluta", začne praskljati po telefonu ipd. Problem je veliko veliko širši in v _osnovi_ ni rešljiv z zdravili.

Ni pa vsako pomanjkanje pozornosti ali ne zmožnost daljše koncentracije avtomatično ADHD.

Adhd ni nic drugega kot odvisnost od dopamina, ki pa vemo kje je prisoten.

Nehaj dneve zapravljati z gledanjem teh vsebin in bo namisljena bolezen tudi izginila.

Že nekaj časa nazaj odkar opažam temne vzorce v praktično vseh appih pravim, da tole ne bo nič dobrega za človeštvo in me je sam zanimalo, v kaki luči se bo to začelo kazat.
Glej ga zlomka...

Pa še vedno imaš v temah o prepovedi socialnih omrežij mladostnikom izjave tipa: Starši se naj bolj potrudijo.... če so še sami skurjeni!

borut_p je 25. feb 2026 ob 06:43:35 izjavil:

Sigurno ja .... odvisnost od tablet pa ne bo nic vplivala na uspeh kasneje? Plus obicajno se takim sonckom kasneje odrola v kontra smer.

Seveda bo vplivala, zdravila za ADHD imajo občuten dolgoročen pozitiven učinek na kakovost življenja, zmanjšanje splošne smrtnosti (zaradi naravnih in ne-naravnih vzrokov), zmanjšanje možnosti poškodb, kardiovaskularnih težav, zmanjšanje kriminalitete, odvisnosti itd itd.

Pač, ljudje ki so prej težko funkcionirali, lahko s tem funkcionirajo normalno.

treatment in the long-term substantially reduces accidental injuries, traumatic brain injury, substance abuse, cigarette smoking, educational underachievement, bone fractures, sexually transmitted infections, depression, suicide, criminal activity, teenage pregnancy, vehicle crashes, burn injuries and overall-cause mortality, and eliminates the increased risk for obesity.

Tema enega drogeraša, ki bi se malo zadeval na ZZZS stroške...

Miki N je 25. feb 2026 ob 06:46:56 izjavil:

OP - omrežje s svojimi perifernimi fenomeni v Časovnici ti je scvrlo možgane, saj ga je vsem do neke mere - tvoj opis o nezmožnosti "fokusiranja" je splošen pojav. Folk poroča da praktično ne more prebrati ene stvari več, preden "odluta", začne praskljati po telefonu ipd. Problem je veliko veliko širši in v _osnovi_ ni rešljiv z zdravili.

TOČNO TO je problem.
ni problem da bi bil OP pameten (ker ni), on ima spremenjene možgane zaradi (digitalne) odvistnosti: njegovi možgani se ne morejo umiriti ker nonstop zahtevajo nove in nove dražljaje.
dokončna posledica bo itq telesna odvisnost od kemičnih substanc in OD na koncu.

to je 'doletelo' praktično vse mlade.

fokusirajte se na to dejstvo, če pa mislite da je problem kje drugje pa vam ni več pomoči.

ChirkKarlie je 25. feb 2026 ob 09:24:23 izjavil:

OD?!?? A si ti na glavo padu koj za fruštek?

kaj pa misliš da bo naslednja poteza, ko folku ne bo več dovolj digitalne 'odvisnosti'? daj vklopi možgane, ker vem da jih imaš. če ne pa si še kaj preberi na to temo digitalne odvisnosti.

moj nasavet? Telefon daj na silent mode, izklopi Always on Display in vsa sporočila, daj si gor slušalke z glazbo, ki te focusira in delaj. Dela, preverjeno.

darkolord je 25. feb 2026 ob 09:36:04 izjavil:

Kurac dela.

Nekomu s klinično depresijo rečeš, naj gre brat vice in gledat humoristične serije, pa bo vse v redu, ane?

Ne bluzi, z ADHDjem sem v življenju imel več posla kot ti.

Popolnoma razumem vse komentarje ces da vsak ima "motnjo pozornosti", "tipicen uporabnik socialnih omrezij"... Ker sem ironicno pred parimi leti sam mislil isto Saj za vecino ljudi to verjetno drzi, ampak nekih par %(mislim da okoli 5%) pa ima pac nevrolosko motnjo, kjer je ta problem veliko hujsi kot pri ostalih. Razlika je da pri normalnih ljudeh je stvar problem samo-kontrole, pri ljudeh z motnjo pa prenizek nivo dopamina unicuje zmoznost samo-kontrole. Ce nisi discipliniran in nimas samo-kontrole te zdravila ne bodo magicno resila, le dajo ti moznost samo-kontrole.

In lahko se ti trudis kolikor se zelis pa ne bos nicesar resil ce je problem nevroloski.

Ko vzame nekdo z ADHD to "drogo" prakticno ne cuti nicesar, stvar ti ne nabije dopamina do evforije ampak do ravni ki je normalna za ostale. Ce vzames preveliko dozo se ne pocutis nic bolje in je razlika majhna, imas le nezelene stranske ucinke (unicen apetit, zejen si in scijes sto na uro, ne mores spat,..).

Zdravila pomagajo uravnavati dopamin do ravni ki je sicer normalna za 95% ostalih ljudi.

Kar cutis je kontrast med tem kako se pocutis brez(lahko zelo slabo) in z (pocutis se uredu). Pac ni nujno da ti hoces na socialna omrezja, ampak ti zacne navijat v mozganih kot da te bo razneslo in pac nekaj moras ukrenit, socialna omrezja te pac zamotijo in "pomirijo" v tistem momentu ampak potem je pa se huje ker zapravljas cas, se pocutis krivo, ... Pac zacaran krog. Ce ni na voljo socialnih omrezij se mozgani stimulirajo na druge nacine - paz slisi zvoke, daydreaming, neprestan krog emocij ki ne izginejo(ponavadi slabih), fizicna hiperaktivnost...

Brez zdravil je velika verjetnost da pac postanes alkoholik, odvisnik od iger, trave... Pac z necim si mores pomagat ker nisi vredu.

Za pravo osebo ki dejansko ima motnjo to ni droga ampak zdravilo ki omogoca normalno funkcioniranje.

Dopamin je kot gorivo za mozgane. Ce ga nimas, tvoja osnovna potreba ni zagotovljena in je delo cista jeba. Muzika, pomodoro in taksne bedarije pomagajo ampak samo do neke mere(zelo zelo malo), medtem ko zdravila ti "napolnejo" gorivo/dopamin do normalne meje, osnovna potreba je zagotovljena in se pocutis "ready to work".

Ce imas motnjo so tvoji mozgani ze zjebani, tako da zdravila jih malo odjebejo. Ce nimas motnje ti bodo zdravila zjebala regulacijo dopamina in bos na slabsem, plus stranski ucinki - to je res. Ampak zato je moznost zlorabe zelo mala ce se jemlajo tako kot so namenjena. Ce se ne jemlejo kot je namenjeno pa je problem se veliko vecji ker se sprosti na hitro in potem je pa res prakticno droga.

Ce se ucinkovina zdravil sprosti hitro(ce bi si jo injekciral v zilo ali zdrobil in snifal) deluje kot droga. Za pravega uporabnika z pocasnim sproscanjem(pojes tableto) je ucinek terapevtski.

Tega nihče ne oporeka. Opozarjamo samo, da ni pametno sam presojati katera zdravila jemati, zdravil kupovati na črnem trgu in si jih samodozirati. Ljudje, ki to znajo so dali čez 6 let faksa in 6 let specializacije. Tega ne boš naštudiral v 14 dnevih na netu...

Bodi pameten in se pejt pokazat h kakšnemu psihoterapevtu (obvezno mora imeti ustrezno izobrazbo, raznih life coachev se izogni, ker nimajo znanja).

Boljse da uzivas alkohol in travco, kot pa goltas tablete.

notgood88 je 25. feb 2026 ob 09:42:48 izjavil:

Popolnoma razumem vse komentarje ces da vsak ima "motnjo pozornosti", "tipicen uporabnik socialnih omrezij"... Ker sem ironicno pred parimi leti sam mislil isto Saj za vecino ljudi to verjetno drzi, ampak nekih par %(mislim da okoli 5%) pa ima pac nevrolosko motnjo, kjer je ta problem veliko hujsi kot pri ostalih. Razlika je da pri normalnih ljudeh je stvar problem samo-kontrole, pri ljudeh z motnjo pa prenizek nivo dopamina unicuje zmoznost samo-kontrole. Ce nisi discipliniran in nimas samo-kontrole te zdravila ne bodo magicno resila, le dajo ti moznost samo-kontrole.

in kaj si vse že poskusil, da rešiš svojo težavo?

@notgood88, imaš čas (in celo koncentracijo) pisat sestavke na forum, nimaš pa časa (ali volje) se naročit pri osebnem zdravniku?
Česa se bojiš?
Če imaš zaresno težavo te bo brez težav napotil naprej!
Ne se bat, je edina prava pot!
Forum, ChatGPT, influencerji, "online-lekarne" ti težave ne bojo rešil (edin kradli ti bojo čas in denar)

Miki N je 25. feb 2026 ob 09:46:51 izjavil:

notgood88 je 25. feb 2026 ob 09:42:48 izjavil:

Saj za vecino ljudi to verjetno drzi

"jaz sem resnično drugačen, tisti reedek procent."

Saj jaz bi si zelel da ne bi bil

A mislis da v tem uzivas? Pac nekdo bo v teh nesrecnih 5%.

Jaz sem vedel z veliko gotovostjo da je to to(upostevajoc vse druge kronicne simptome) ko sem vzel tableto in ko naj bi bil peak nisem cutil nicesar

Velika jeba je ker negativna custva zelo stimulirajo mozgane. Tako da mozgani se stimulirajo ker rabijo dopamin za funkcioniranje in ti lahko neskoncno vrtijo slabe obcutke. Mislim da je nekako tako da je tezava v tem da se ljudem z motnjo dopamin pobrise zelo hitro in nek dosezek dalec izven obzorja ne obstaja. Pac rabis konstanten "hit" le da prides do normalne ravni, in zato pride do tezave z fokusom.

Anyways sem pozabil zakaj sem prisel in brez zdravil porabis cas z pisanjem, ko udarijo pa preide v "what am i doing here, who cares?". Sicer tudi z zdravili se lahko fokusiras potem na napacno stvar in izgubis cas, to je ena izmed znanih tezav.

Vem da je prvo obvezen obisk psihiatra, samo sem mislil ce kdo ve iz prve roke kam in kako kaksen je tocen postopek.

Ja, dopamin je cel point življenja..